Po Hamburgu

Drži pa, da je prav voda močno zaznamovala to severnonemško mesto, ki je tudi samostojna zvezna dežela. Reki Elba in Alster, številni kanali, živahen plovni promet v samem središču mesta, ogromno pristanišče, živahno kulturno dogajanje, ogromno zelenih površin, številne znamenitosti – vse to privabi v Hamburg, eno najlepših nemških mest, skoraj tri milijone gostov na leto. Največ mostov na svetu in plima Kdo bi si mislil, da je Hamburg mesto z največ mostovi na svetu. Pravih mostov je sicer 230, če pa prištejemo še vse mostičke in brvi, jih je menda več kot 2400. Po rokavih rek Alster, Bille in Elbe ves čas poteka tudi živahen plovni promet. Hkrati pa reke in majhna jezera v središču mesta spodbudijo številne ljubiteljske kapitane, da si v vročih poletnih dneh privoščijo plovbo na najrazličnejši plovilih.

Čeprav je Hamburg več kot 100 kilometrov oddaljen od Severnega morja, je v mestu še zmeraj mogoče krepko občutiti delovanje plime in oseke. So obdobja, ko voda v času plime preseže normalno mejo in si lahko v mestu krepko zmočimo noge. V še večji zadregi pa se znajdejo vozniki, ki svojega jeklenega konjička nič hudega sluteč pustijo na parkirišču ob bregu reke Elbe, čez nekaj ur pa doživijo neprijetno presenečenje. Številni Hamburžani se še dobro spominjajo viharne plime leta 1962, ko je pod vodo ostalo več kot 20 odstotkov mesta.

Dež in pasaže

Severni legi mesta primerno je tudi vreme. V Hamburgu je nebo pogosto prekrito s sivimi oblaki, rahlo pršenje pa je nekaj vsakdanjega. Tudi statistika dokazuje, da vsak tretji dan v mestu dežuje. V ožjem središču mesta pa vreme po navadi ne moti niti domačinov niti obiskovalcev. Pravzaprav slabega vremena še opazijo ne, saj se mu izognejo v eno od številnih pasaž, v katerih je okoli 8000 trgovin. Seveda pa lahko imamo srečo in v Hamburgu sredi poletja ujamemo tudi dneve brez oblačka in dobrih trideset stopinj Celzija. Takrat turisti še prav posebej uživajo ob znamenitostih, kot so 'Michel', mestna hiša, borza itd., in značilni arhitekturi tega hanzeatskega mesta, na razvoj katerega je že vse od srednjega veka vplivalo članstvo v Hansi – srednjeveški trgovski in politični zvezi severnonemških mest.

Hladen sever in italijanski pridih Arhitektura mestnega središča na vsakem koraku spominja na arhitekturo italijanskih mest. Po velikem požaru leta 1842 je mestni načrtovalec in arhitekt Alexis de Chateauneuf zgradil prve arkade ob reki Alster, zaradi katerih so Hamburgu nadeli ime 'severne Benetke'. Danes nas arkade spominjajo na Benetke, pasaže na Milano, stebrišča na Bologno …

Italijanski pridih pa dajejo mestu tudi Hamburžani s svojim življenjskim slogom. Posedeti je mogoče v eni od številnih kavarnic, v zraku pa začutimo neko prav posebno lahkotnost, ki je v tem delu Nemčije morda ne pričakujemo. Takšnemu življenjskemu slogu ostanejo domačini zvesti tudi v hladnejših mesecih, vse dokler temperature ostanejo nad nič stopinj Celzija.

Nemška vrata v svet Če predel ob reki Alster ponuja udobje vsem, ki radi uživajo v značilnem velemestnem razpoloženju, pa je predel ob Elbi toliko vznemirljivejši. Iz ožjega mestnega središča se odpravimo mimo znamenitih skladišč in že se znajdemo v vrvežu ogromnega pristanišča – v daljavi ladje, polne zabojnikov, ladijski žerjavi, med njimi majhni vlačilci, številne barkase, svetlikajoča se gladina vode, vreščanje galebov … Pristanišče obsega približno desetino celotnega Hamburga in je po velikosti drugo največje v Evropi, takoj za rotterdamskim, ter zaposluje 140.000 ljudi. Vsako leto pripluje v pristanišče več kot 13.000 ladij, leta 2006 pa so tukaj pretovorili skoraj devet milijonov zabojnikov. Pristanišče se seveda vseskozi spreminja in razvija. Lesene jadrnice in tovorne ladje spominjajo na muzejske eksponate, stare priveze so nadomestili visoko tehnološko razviti terminali. Pristanišče živi 24 ur na dan, vse dni v letu.

Razvoj pristanišča pa vzbuja tudi veliko polemik. Za zdaj lahko priplujejo v pristanišče ladje z ugrezom 12,8 metra, kadar je vodna gladina visoka, pa tudi tiste z ugrezom 15,1 metra. Načrtujejo, da bi Elbo znova poglobili in tako omogočili plovbo še večjim kontejnerskim ladjam, kar je s poslovnega stališča seveda zelo zaželeno. Nasprotniki pa imajo pomisleke – nova poglobitev Elbe bi lahko močno povečala možnost novih večjih povodnji mesta.

Ribji trg in tržnica Ob obisku Hamburga morate na vsak način načrtovati zgodnji nedeljski obisk ribjega trga St. Pauli. Večina obiskovalcev, domačinov in številnih turistov ne prihaja sem zaradi rib, temveč zato, ker je tržnica že navsezgodaj zmes zabave, bolšjega sejma, vrveža trgovcev, ponočnjakov, ki se vračajo z nočnega potepa, in vseh, ki so navdušeni nad ugodnimi ponudbami. Tukaj so na prodaj ribe, sadje, palme, sladkarije in najrazličnejša krama. Prodajo vodijo glasni klicarji, ki so prava paša za oči in ušesa.

Dolgo časa se je ribja tržnica v bližini St. Paulija kosala s tisto v Altoni, dokler se nista leta 1934 združili. Nekoč je šlo za privilegij – še pred mašo so lahko trgovci tukaj ponudili ribe, ki so hitro pokvarljivo blago. Danes pa je od nekdanjega dogajanja ostal le še spektakel. Po uspešnem nakupu se obiskovalci lahko okrepčajo v dražbeni dvorani iz leta 1896, ki so jo leta 1984 obnovili in je namenjena različnim prireditvam; v nedeljo zjutraj na primer koncertom džeza in country glasbe.

HafenCity – projekt stoletja Tudi znameniti del mesta s skladišči, kjer so nekoč skladiščili blago, se temeljito spreminja. Ko so v tem delu mesta v 19. stoletju začeli graditi velike skladiščne hiše, so morali izseliti več kot 20.000 ljudi. Tod so zrasle prav posebne hiše z značilnimi temnordečimi opečnatimi pročelji, v njih pa so 100 let živeli trgovci. A pomorska trgovina je potrebovala vedno manj skladiščnih prostorov, počasi so se med skladišča preprog in ladijske opreme v te temne prostore naselili muzeji, medijska podjetja, agencije, umetniki …

Zdaj v neposredni bližini na površini 155 hektarjev (od tega 55 hektarjev na vodi) nastaja sodoben mestni predel, ki so ga poimenovali pristaniško mesto – HafenCity. Gradnjo je na vsakem koraku mogoče spremljati v živo. Ogromne površine nekoč nepozidanega pristaniškega prostora so velik izziv za številne arhitekte. Mestni možje so tod obljubili 5500 novih stanovanj, 20.000 delovnih mest, številne restavracije, 10 kilometrov javnih promenad, v bližini nastaja prestižni objekt – filharmonija Elbphilharmonie, letos so tukaj odprli pomorski muzej … Hamburžani pa si seveda najbolj želijo, da bi bilo čim več novih zgradb namenjenih bivanju in da bi pristaniško mesto zaživelo v pravem pomenu besede.