Ponedeljek,
2. 11. 2009,
8.34

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 2. 11. 2009, 8.34

8 let, 7 mesecev

Sprehod po bruseljskih čokoladnicah 2. del

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nadaljevanje zgodbe o bruseljskih čokoladnicah.

Neuhaus

Leta 1857 se je Jean Neuhaus iz Švice preselil v Bruselj in v Galerie de la Reine v središču mesta skupaj s svojim svakom farmacevtom odprl prvo lekarniško čokoladnico. Jean je izdeloval bombone proti kašlju, čokoladice s sladičem za želodčne težave in pa čokoladne ploščice iz grenke čokolade. Vmes se je njegov sin Jean Frédéric naučili umetnosti izdelovanja čokolade in se kmalu pridružil očetu v družinskem podjetju. Stara lekarna se je tako z leti spremenila v zelo priznano in slavno čokoladnico v prvi pokriti nakupovalni galeriji v Evropi. Družinsko podjetje se je hitro razvijalo in leta 1912 je njegov vnuk, prav tako Jean Neuhaus, po več letih preizkušanja izdelal prvi polnjeni čokoladni bombon in ga poimenoval "praliné".

Njegova soproga pa je nekaj let kasneje v svetu čokoladnic uvedla famozni 'ballotin', lično aranžirano škatlo pralinejev.

Leta 1918 po koncu prve svetovne vojne sta čokoladnico obiskala visoka gosta, belgijski princ Leopold in Princ of Wales, da bi poskusila praliné, o katerem se je toliko govorilo. Očitno pa princ Leopold ni bil edini sladkosnedi član belgijske kraljeve družine. Leta 2000 je belgijski kralj Albert podjetju Neuhaus dodelil naslov pooblaščenega dobavitelja čokoladic za belgijski dvor.

Neuhaus varuje in goji tradicijo Jeana Neuhausa in kot 'Créateur Chocolatier' razvija nove recepte, oblike in okuse, ki so v skaldu s 150-letno tradicijo.

Côte d’Or

Leta 1883 se je belgijski slaščičar odpravil na Zlato obalo Afrike, da bi našel prefinjeno vrsto kakava za nove čokoladne okuse. V ekvatorialnem soncu današnje Gane je našel zelo okusna kakavova zrna, iz katerih je kasneje z neizmernim občutkom za obliko, vztrajnostjo in v skladu z zelo strogimi standardi izdelal čokoladice Côte d’Or. Afriški slon na ovitkih omenjenih čokoladic je zelo hitro postal priznan simbol čokoladic prefinjenega okusa in izjemne kvalitete. Na Zlati obali Afrike ni našel zgolj ustreznih kakvovih zrn, temveč tudi navdih za ime svojih stvaritev - Côte d’Or.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so čokoladice Côte d’Or doživele svoj prvi razcvet, predvsem s svojimi posamezno zavitimi čokoladnimi ploščicami različnih okusov (Mignonettes) in trufeji (Bouchees).

Leta 1965 si je Côte d’Or prislužil naziv Fournisseur Breveté de la Cour de Belgique- uradni dobavitelj čokoladic za belgijski dvor. V šestdesetih letih njihova proizvodnja odpre svoja vrata obiskovalcem, ki si na ta način lahko iz prve roke ogledajo izdelovanje ene najodličnejših belgijskih čokolad.

Devetdeseta leta so bil prav tako pomebna zaradi številnih novih čokoladnih izdelkov, med njimi omenimo predvsem kolkcijo "Sensations" ter odprtje "Côte d’Or temple" , interaktivnega muzeja v belgijske obratu proizvodnje, ki je namenjen šolarjem, da na zelo atraktiven način spoznajo zgodovino čokolade in si lahko na koncu izdelajo čokoladno tablico po svojem okusu.