V središču Slovenije lahko prespite na drevesu. Varno in romantično. (foto)

Miloš Kimovec ni novinec na področju podjetništva in dobrih idej. Pred štirimi leti je v vasi Slivna blizu Vač, kjer je geometrično središče Slovenije, odprl Pustolovski park Geoss. Gre za enega največjih pustolovskih parkov v Sloveniji, kjer se po bolj ali manj zahtevnih ovirah lahko naenkrat zvrsti tudi do sto ljudi.

Znotraj parka je v letu dni nastala serija drevesnih postelj, ki so v celoti Miloševo delo. Koncept je začel uresničevati lansko poletje, ko se je domislil ideje, s katero bi razširil ponudbo Pustolovskega parka in ki bi privabila tudi njega osebno. Izrisal je skice, pripravil konkretne načrte in jih tudi sam izpeljal.

Za zdaj so v gozdu znotraj Pustolovskega parka Geoss trije platoji in tri viseče postelje, ki lahko po željah gostov spreminjajo lokacijo. Platoji se razlikujejo od vrste drevesa, ki ga objemajo, in namembnosti.

Trije platoji, tri energije in tri različna doživetja

Tako naj bi bil hrastov plato na robu gozda, obrnjen na vzhod (hrast naj bi obiskovalcem vlival moč), bolj namenjen piknikom, smrekov, ki naj bi izničeval negativno energijo, je bolj kot ne rezerviran za družine, zato je bistveno večji in ima višje varnostne ograje, medtem ko je jesenov s pogledom proti jugu in pomirjevalno energijo bolj romantičen in tako kot hrastov ponuja prekrasen jutranji razgled.

Vsem je skupno to, da se jih doseže edino po lestvi. Zanimivo je, da je spodnji del, kjer je lestev aluminijasta, mogoče dvigniti in preprečiti obisk nezaželenih gostov, zgornji, leseni del lestve, pa ostaja fiksen.

Za varnost je dobro poskrbljeno

Vsi platoji so zavarovani z ograjami, ki jih je Miloš, sicer inženir iz varnosti pri delu, namestil v drugi fazi, saj o njih najprej sploh ni razmišljal, in ne uničujejo dreves, gosti pa so lahko pripeti tudi z varnostnim pasom, ki je vpet na plezalno opremo.

Pristen stik z naravo

"Naši platoji samo objemajo drevo in jim ne škodijo. Ne gre za hišice na drevesih, ki z bivanjem v naravi nimajo kaj dosti skupnega, saj živiš v hišici zraven drevesa, pri nas dejansko spiš na drevesu," je poudaril Kimovec, ki se je po vzoru postelj, ki se jih poslužijo plezalci, kadar jih v steni ujame noč, domislil tudi dveh visečih postelj, dimenzij 135 x 210 cm.

Ti sta nameščeni na drevesih z močnimi stranskimi vejami, ki omogočajo vpetje stran od debla drevesa.

Dostop nanju je mogoč le s plezalno opremo (v plezalni opremi lahko spite tudi na vseh platojih, če se vam to zdi bolj varno), za razliko od postelj na platojih pa na njej nisi niti sekundo pri miru. Izbirate lahko med visečo posteljo na samostojnem drevesu, drevesu na obrobju gozda ali gozdnem drevesom. Vsi ponujajo razgled na vse strani neba, doživetje pa je prav gotovo nekaj, česar ne doživiš vsak dan.

Celoten doživljajski paket

To bi lahko rekli za celoten koncept bivanja v krošnjah, ki še zdaleč ni zgolj spanje na drevesu. Idejni pobudnik in izvajalec si je namreč zamislil, da bi gostom ponudili celoten doživljajski paket.

Od travniške večerje, za katero skrbi Gostilna Pri Vidrgarju, ki pripravi večerjo in ob ognju skrbi za gašenje suhih grl, do spanja na kakovostnih jogijih, vzglavnikih in odejah, pa do zajtrka, ki se do vašega platoja pripelje v bogato založeni košari z domačimi jedmi, ki jih pripravijo domačini iz bližnje Slatne, ki jih Kimovec skuša vključiti v projekt.

Vanj je do zdaj vložil že več kot 20 tisoč evrov, a Miloševih idej in s tem tudi stroškov še zdaleč ni konec. Razmišlja o opremi lestev, ki naj bi v kratkem dobile lučke na senzor, kar bi olajšalo nočno gibanje po navpičnici, nakupu dodatnih košaric in razširitvi ponudbe na sploh, saj gozd in okoliški travniki v Slivni ponujajo veliko možnosti za posebna doživetja.

130 evrov za dva

Za celotno doživetje – zaradi svetlobno neonesnaženega neba in živahnega ptičjega petja je še toliko bolj intenzivno - boste odšteli 130 evrov (za dve osebi), doživeli pa ga boste lahko že v prihodnjih dneh, ko bodo drevesna bivališča dostopna tudi širši javnosti.