Ponedeljek, 4. 9. 2017, 4.10
7 let, 2 meseca
Janez Damjan, ravnatelj Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled #intervju
"Za kakovostni turizem potrebujemo goste, ki takšno storitev lahko plačajo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
3
"Vsi si želimo čim bolj kakovostnega turizma, ta pa bo za seboj potegnil tudi višje plače," je prepričan Janez Damjan, ravnatelj Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, kjer se kalijo kadri za strokovna dela v gostinstvu, turizmu in velnesu. Dobro plačilo je namreč predpogoj, da bodo turistični delavci kakovostno opravljali svoje delo, poudarja. To je ključnega pomena, saj "gost odpusti mnogo napak, slabega odnosa ali celo občutka užaljenosti pa nikoli," dodaja.
Janez Damjan je ravnatelj Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, pred tem je deloval v oglaševanju in marketingu.
Janez Damjan je pred štirimi leti prevzel vodenje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, kjer se izobražujejo bodoči gostinski, turistični in velneški delavci.
Slabša kakovost gostinskega in turističnega kadra na nekaterih področjih ga ne preseneča, saj pravi, da je to logično takrat, ko rast turističnega obiska prekaša rast usposobljenega kadra. A je glede tega optimističen. "Mislim, da moramo biti potrpežljivi, z leti se bodo stvari razvile. Povečati moramo zavedanje, da obstajajo različne ravni turizma ter da je delo na najvišji ravni turizma lahko zelo velik izziv in odlična zaposlitev. Potem se bo tudi vedno več mladih odločilo za to področje," je prepričan. "Ali je ta zaposlitev za mnoge mlade dovolj privlačna, je vprašanje, ki je bolj odvisno od gospodarstva. S tem mislim predvsem na plačilo in pogoje dela," dodaja.
Morda vas zanima še:
Zakaj se denar izogiba slovenskega turizma?
Kaj se skriva za bleščečo podobo slovenskega turizma?
Rekorden turističen obisk Slovenije ni dovolj #video
Pogovarjamo se dan po vpisu v 1. letnik Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu. Ste zadovoljni z vpisom?
Ostajamo na ravni lanskega vpisa, kar je glede na upadanje generacije pozitivna informacija. Bali smo se, da bo vpis manjši, saj vemo, da upada tudi število dijakov, ki se odločijo za nadaljevanje študija.
Na rednem študiju imamo sicer še polovico, to je 70 prostih vpisnih mest na smeri gostinstva in turizma, na smeri velnes pa 20. Naše študente pripravljamo na zahtevnejša dela v gostinstvu in turizmu ter v velneški dejavnosti.
Letošnje poletje imamo v Sloveniji rekorden obisk turistov, posledično smo večkrat slišali, da primanjkuje kadra v gostinstvu in turizmu. Menite, da bo vpis kaj prispeval k izboljšanju tega stanja?
Brez kakovostnega kadra ni kakovostnega gostinstva in turizma. Za to, da bi pritegnili mlade, pa se mora ujeti cela vrsta dejavnikov, ni dovolj samo večji vpis na višje šole. Več dijakov bi potrebovali že na ravni srednješolskega izobraževanja, pa še kaj drugega.
Poplava kuharskih šovov pozitivno vpliva za zanimanje mladih za študij gostinstva.
Na primer?
Motivacijo oziroma spodbujanje mladih za delo na področju turizma. Dober primer so kuharski šovi. V zadnjih petih letih na ta račun opažamo porast študentov na smeri gostinstva, predvsem večje zanimanje za kuharstvo.
V srednjih šolah se je vpis na smeri gostinstva in turizma povečal skoraj za odstotno točko. To se sicer sliši malo, vendar ni, saj vemo, kako težko je spreminjati trende.
Kako še bolj pritegniti mlade, je naloga, ki presega vlogo šole. Mi se lahko trudimo s tem, da jim prikažemo naše možnosti in odlično infrastrukturo ter obljubljamo, da bodo vsi, ki pri nas končajo študij, dobili zaposlitev. Ali je ta zaposlitev za mnoge mlade dovolj privlačna, pa je vprašanje, ki je bolj odvisno od gospodarstva. S tem mislim predvsem na plačilo in pogoje dela.
Dejstvo je, da se v gostinstvu in turizmu največ dela takrat, ko je večina na dopustu ali ko imajo prost dan. S tem se bo moral tisti, ki bo delal v tem poklicu, sprijazniti.
Ključno pri kakovostnem izobraževanju je, da mladi dobijo veselje do dela z ljudmi, da začutijo, kaj je bistvo gostoljubja, kot prevajamo angleško besedo hospitality. Turizem je posel, ki se mora opravljati tako, da se gost počuti kot doma, da občuti, da smo tam zaradi njega. Pomembno je, da v gostinstvu in turizmu vsi delajo na način, da se gost počuti domače, zaželeno, da ga, če je mogoče, celo presenetimo.
"Pomembno je, da zaposleni v gostinstvu in turizmu delajo na način, ki bo gostom omogočil, da se počutijo domače, zaželeno je, da jih celo presenetimo."
Če želimo govoriti o kakovostnem turizmu in pritegniti goste, ki si visoko kakovostne storitve lahko privoščijo, moramo tak kader ustvariti, kar pa ni lahka naloga.
Mi se kot šola lahko še bolj trudimo, da študentom ustvarimo najboljše pogoje in jim z lastnim zgledom pokažemo, kako se je treba obnašati do gostov, navdušenje, da pridobimo čim več mladih, pa je odvisno od številnih dejavnikov v družbi. Ta jim mora sporočati, da je delo v turizmu prijetno in da je navdušenje, ki ga občutiš pri delu z gostom, lahko nekaj zelo posebnega.
Moji kolegi največkrat govorijo o tem, da je treba natakarju vrniti ugled, kakršnega je imel nekoč. Zdaj je prav natakar pogosto simbol dela v turizmu, ta pa je pri nas dobil prizvok nečesa manjvrednega.
Natakarju je treba vrniti ugled, kakršnega je užival nekoč, so prepričani mnogi. "Zdaj je prav natakar pogosto simbol dela v turizmu, ta pa je pri nas dobil prizvok nečesa manjvrednega," opozarja Damjan.
Delo, ki ga lahko opravlja vsak.
Da. Treba je vedeti, da je v gostinstvu danes veliko ravni kakovosti, od bifeja za vogalom do hotela s petimi zvezdicami, ter da so ljudje, ki delajo v različnih lokalih, hotelih in restavracijah, mnogo več kot samo natakarji. So tudi neke vrste osebni prijatelji gosta.
V Amsterdamu so na primer odprli hotel, kjer so vsi zaposleni nekakšni družinski člani. Hotel se imenuje Sir Albert, bistvo zgodbe pa je, da je gost, ki pride v njihov hotel, tam zaradi obiska prijatelja sira Alberta. Njega sicer ni doma, gost pa se počuti kot doma tudi v njegovi odsotnosti. To je lep primer tega, kaj gost išče. Rad bi se počutil kot doma. Pogoj je, da si to lahko privošči, da lahko za sobo plača 200 evrov in več.
Za kakovostni turizem potrebujemo goste, ki kakovostno storitev lahko plačajo. Takih gostov je veliko in jih je vse več tudi pri nas.
"Povečati moramo zavedanje, da obstajajo različne ravni turizma ter da je delo na najvišji ravni turizma lahko zelo velik izziv in odlična zaposlitev. Potem se bo tudi vedno več mladih odločilo za to področje."
Mislim, da moramo biti potrpežljivi, z leti se bodo stvari razvile. Povečati moramo zavedanje, da obstajajo različne ravni turizma ter da je delo na najvišji ravni turizma lahko zelo velik izziv in odlična zaposlitev. Potem se bo tudi vedno več mladih odločilo za to področje.
Po svetu je veliko hotelskih šol, kamor se vpisujejo študentje z vsega sveta, vse več tudi iz Slovenije. Te šole so nam vzor in tudi sami si želimo ustvariti šolo, kamor se bodo vpisovali tudi mladi iz drugih držav.
Se vam zdi, da bi moral biti usposobljen kader tudi v manjših lokalih, ne samo v petzvezdničnih hotelih?
To si seveda lahko želimo, a hkrati moramo biti realni. Rast turizma je v zadnjih letih tako velika, da seveda ne moremo zadovoljiti potreb po visoko usposobljenih kadrih v vseh lokalih. Povsod po svetu v turizmu in gostinstvu delajo bolj in manj usposobljeni kadri. Tudi v središču Londona v običajnem lokalu ne boste deležni visoko kakovostne storitve, prej nasprotno. Po drugi strani je treba poudariti, da je mnogo turistov, ki pridejo v Slovenijo, zelo zadovoljnih z našimi storitvami.
Poudaril bi še, da kakovosti ne moremo presojati, če ne vemo, kakšna je cena storitve. Podobno kot pri vinu poznavalci pravijo, da kakovost vina ni absolutna, ampak jo ocenjujejo glede na ceno vina. Cena je pomembe omerilo pri presojanju kakovosti.
Za našo ceno gostom ponujamo dokaj visoko kakovost, kar priznavajo tudi številni tuji gosti. Mi si moramo prizadevati, da bi v našem turizmu dosegali višje cene, višjo ceno prenočitve, obrokov … Za kaj takega bomo potrebovali bistveno višjo kakovost celotne storitve.
Vse to je kompleksna zgodba, kako izboljšati kakovost, dvigniti prihodek s povečavanjem cene. To se ne bo zgodilo čez noč. Vloga nas kot šole je, da prispevamo svoj delež. Da mlade, ki se izobražujejo pri nas, usposobimo za delo na čim bolj kakovostni ravni v turizmu ter upamo, da bodo zgled svojim vrstnikom in da bo vpis vedno višji.
Kakšni študenti prihajajo na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu? Je res, da so mladi razvajeni, da nihče ne bi delal in da se zavedajo, da so pogoji dela v visoki sezoni težji kot marsikje?
Mislim, da imamo zelo veliko študentov, ki se tega zavedajo in so na to pripravljeni. Dobra polovica naših študentov dela že med študijem, številni prihajajo iz družin, ki imajo turistične kapacitete … Z vidika delovnih navad in pripravljenosti na delo smo z našimi študenti zelo zadovoljni. Mislim, da so v povprečju med najbolj pridnimi v svoji generaciji.
Seveda pa jih ne gre idealizirati. Seveda so med njimi tudi takšni, ki so se k nam vpisali pod vtisom kakšnega kuharskega šova in si predstavljajo, da bodo po koncu študija postali kuharske zvezde. Tudi takšni so.
Nekateri izmed njih so razočarani, so pa tudi mnogi, ki ugotovijo, da jim je poklic pisan na kožo. Tudi nekateri gimnazijci, ki pridejo k nam brez predznanja, se zelo dobro znajdejo.
Mnogi so zelo delavni in tudi nasploh se ne strinjam s tem, da so mladi danes manj delavni in prizadevni kot nekoč. Je pa res, da potrebujejo drugačno motivacijo. Močan motiv je na primer tekmovalnost.
Mladi zelo radi tekmujejo, na naši šoli in v naši stroki pa je veliko tekmovanj. Naši najboljši študenti se udeležujejo tudi evropskega prvenstva in se redno vračajo z medaljami, kar pomeni, da bodo v svoji stroki lahko izbirali službo. Odprta jim je tudi pot v svet. Vsaj 20 odstotkov naših študentov opravlja prakso v tujini. Ko se vrnejo, so bogatejši za izkušnjo, hkrati pa tudi precej bolj realno ocenjujejo našo turistično ponudbo in možnosti.
Sam sem kar optimističen glede razvoja kakovostnega turizma v Sloveniji. Mislim, da imamo tudi glede kadra precej možnosti.
Kaj pa glede podcenjevanja teh poklicev? Kako prepričati javnost, da natakar ni lahko kar vsak, ampak moraš biti za to usposobljen?
To vprašanje nima preprostega odgovora. Pri tako hitri rasti turizma, kot je zdaj, je logično, da v turizmu lahko dela vsak, zato je veliko slabih izkušenj. Pa vendar se najboljši hoteli v Sloveniji zavedajo, kako pomembni so kadri, in že pred odprtjem hotela zelo načrtno izobražujejo kadre.
Ključno vprašanje je, kako izobraziti dovolj kakovosten kader za visoko raven turizma. To je zapisano v turistični strategiji in tega si vsi želimo. Razvoj oblik turizma, ki nam bodo res prinesle več. Govorim o petzvezdičnem turizmu hotelov in restavracij, ki jih je še veliko premalo. Sodelovanje v razvoju vrhunskega turizma je poslanstvo naše šole.
Vaši študenti lahko obvezno prakso opravijo v Hotelu Astoria v neposredni bližini fakultete, ki je edini šolski hotel v Sloveniji. Je po tej praksi opaziti osip? Potem ko enkrat okusijo, kaj konkretno pomeni njihovo delo.
Seveda se dogaja tudi osip po opravljanju prakse, ki jo naši študenti opravljajo pri več kot sto partnerjih. So pa tisti študenti, ki ostanejo, zelo zaposljivi. Podobno je tudi v drugih poklicih in nihče se ne more z gotovostjo pri 20 letih odločiti, kaj bo počel vse življenje.
Tudi tistim, ki ne bodo delali v gostinstvu, bosta odnos do človeka, gosta in gostoljubnost pomagala. Ne skrbi me, če nas študent ne dela v gostinstvu in turizmu. Če bo znanja o komunikaciji z ljudmi, ki jih je pridobil tukaj, prenesel na druga področja, bo lahko tudi tam veliko prispeval h kakovosti.
Študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled lahko prakso opravijo tudi v Hotelu Astoria, ki je v neposredni bližini šole. Gre za edini šolski hotel v Sloveniji, kjer se študenti urijo na praksi.
Mislim bolj na to, da se nekateri na višjo šolo vpišejo zaradi romantizirane predstave.
Tudi to se dogaja, ampak tako je pri vsakem študiju.
Ampak drugje je osip bolj posledica neznanja. Merim na konkretno delo, ki je morda težje, kot so si ga predstavljali. Na praksi ga imajo priložnost okusiti …
Delo z ljudmi je zahtevno. Marsikdo tega ne zmore in se raje posveti drugim izzivom. Pri delu z ljudmi se je treba znajti tudi v neprijetnih situacijah. Kako na primer povedati gostu, naj umakne noge s stola, tako da ga ne boste užalili? Tudi to je treba znati.
Kakšen je pravi pristop?
Zelo pomembno je, da gosta ne užališ ali celo prizadeneš. Hkrati je pomembno, da mu predaš sporočilo, da tudi on sam noče, da bi gost pri sosednji mizi počel nekaj, kar moti njega. To je treba povedati na obziren način, v skladu s situacijo in pogosto celo v tujem jeziku.
Večina gostov razume prijazno opozorilo, nekateri celo, še preden ga izgovoriš. Pri tem je pomembno, da gostu ponudiš alternativo, ne da ga osebno grajaš. Na pozitiven način mu je treba pojasniti, kakšen način je pri nas pravi. So pa seveda tudi gostje, ki si jih več ne želiš, in v skrajnem primeru jim je tudi to treba povedati na vljuden način.
Gost odpusti mnogo napak, slabega odnosa ali celo občutka užaljenosti pa ne bo odpustil.
In o primerih slabe prakse se bo glas hitreje razširil kot o pozitivnih.
Da, gost je včasih to povedal desetim, danes pa s pomočjo objave na družbenih omrežjih to sporoči tisočim.
Se vam zdi, da so honorarji na področju gostinstva in turizma primerni? Kakšen se vam zdi plačni model?
To vprašanje ima mnogo plati. Če boste vprašali delodajalce, vam bodo rekli, da si višjih plač ne morejo privoščiti, če boste vprašali zaposlene, pa vam bodo odgovorili, da za tako nizko plačo ne morejo delati.
Zagotovo je mnogo primerov, ko ljudje v gostinstvu in turizmu niso dobro plačani. Preveč primerov poznamo, ko gre celo za izkoriščanje. Na primer v Londonu in številnih velikih mestih, kjer je največ turistov, se dogaja res ekstremno izkoriščanje delavcev iz tretjih držav. Žal je tudi pri nas veliko primerov, ko so ljudje mnogo premalo plačani za to, kar delajo, posledice tega pa se kažejo v njihovem odnosu do gostov.
Če govorimo o turizmu na splošno, je težko komentirati, če govorimo o turizmu, ki si ga želimo, ki je kakovosten, pa je po mojem mnenju že veliko delodajalcev, ki razumejo, da se bodo njihovi zaposleni lahko obnašali na ustrezen način samo takrat, ko bodo zadovoljni tudi s plačilom.
Pomembno je tudi to, da kader ne izgori. Na to je opozorila že Ana Roš, ki je odpiralni čas Hiše Franko prilagodila temu. Namesto kosil strežejo samo večerjo oziroma odpirajo šele ob 17. uri.
Letos smo slišali za res ogromno negativnih primerov. Ob taki rasti turizma drugače ni šlo. Dogaja se, da so ljudje ves dan v službi, takrat pa od nikogar ne moremo pričakovati, da bo ves čas kipel od prijaznosti. Prej ko slej se bo zgodilo, da bo nekdo izrekel nekaj neprimernega.
Po drugi strani bodo tisti, ki imajo izkušnje in so opravili pravilen trening, znali pridobiti gosta ter se z njim povezati na tak način, da bo tudi gost bolj potrpežljiv.
Jih v trening centru, če lahko tako rečem vašemu šolskemu hotelu, postavljate v situacije, ki jim bodo izpostavljeni v resničnem delovnem okolju? Se pravi, da delajo 14, 15 ur, kot se to dogaja na vrhuncu turistične sezone, da na lastni koži okusijo, kaj jih bo prej ali slej čakalo v realnem življenju.
Seveda se ne bi smelo dogajati, da bi kdorkoli delal več kot 12 ur, ampak realnost je drugačna. Kadar naši študenti sodelujejo pri večjih projektih, ki jih v hotelu organiziramo nekajkrat letno, na primer ob lanskem praznovanju 20-obletnice obstoja šole, podelitvi diplom, slavnostnih večerjah in podobnih dogodkih, ki jih naši študenti pripravijo pod vodstvom mentorjev, se zgodi tudi to. Za vse nas je to izziv.
"Kadar so ljudje ves dan v službi, ne moremo pričakovati, da bodo kipeli od prijaznosti. Prej ali slej se bo zgodilo, da bo nekdo izrekel nekaj neprimernega. Po drugi strani bodo tisti, ki imajo izkušnje in so opravili pravilen trening, znali pridobiti gosta ter se z njim povezati na tak način, da bo tudi gost bolj potrpežljiv."
To so zanimive situacije in takrat se vidi, kdo to zmore prenesti z nasmeškom na obrazu in komu je to breme. Takrat je vse odvisno od vodje, ali jih zna motivirati, umiriti, spodbuditi …
Delo z ljudmi je izziv, nikoli ne veš, kaj te čaka naslednji trenutek.
Omenili ste kuharske šove. So naredili več škode ali koristi, glede na to, da imajo nekateri študenti napačna pričakovanja od svojega poklica?
Kuharski šovi so prinesli več koristi kot škode. Ena od značilnosti mladosti je to, da imaš prevelika pričakovanja, ki se skozi življenje oklestijo. Ti šovi so za nas nekaj pozitivnega. Želimo si, da bi mogoče za druge poklice v gostinstvu in turizmu naredili še kaj podobnega. Če bi nam to uspelo, bi lahko podobo delavca v gostinstvu in turizmu naredili bolj privlačno.
Ali je ideja še v povojih ali že obstajajo dogovori o izvedbi?
Za kaj takega potrebujemo pomoč medijev. Že prej sem omenil, da mlade najbolj pritegne tekmovanje. Predstavljam si, da bi lahko tudi tukaj projekt zasnovali v obliki tekmovanja.
Vsi radi zmagujemo, logično. In če bi lahko izvedli tekmovanje v večjem obsegu, če bi pritegnili mlade, ki bi se pomerili na primer na področju barmanstva, ki je zelo atraktivna panoga, bi bil to lahko magnet za mlade in posledično večje zanimanje za ta poklic.
3