Ponedeljek, 30. 11. 2020, 21.32
3 leta, 11 mesecev
Ena najslavnejših turških igralk razburja tamkajšnje politike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
2
V turškem parlamentu so skušali doseči prepoved prizora skupinskega posilstva, v katerem je igrala, sama pa je že večkrat javno kritizirala državno cenzuro v turških medijih.
V času razcveta turških TV-serij, katerih priljubljenost sega čez meje Turčije (tudi v Slovenijo), za eno najpomembnejših in najbolj priljubljenih igralk velja Beren Saat.
Mednarodna javnost jo spoznava predvsem zadnji dve leti, ko igra v seriji The Gift na Netflixu, v Turčiji pa je Beren Saat zvezdnica že več kot 15 let. Med leti 2008 in 2014 je bila celo najbolje plačana turška igralka in je danes "težka" več milijonov evrov.
36-letnica je znana po vlogah močnih žensk, s katerimi je v preteklosti pogosto tudi burila duhove v domači državi. Leta 2010 je zaigrala v seriji Izgubljena čast (Fatmagül'ün Suçu Ne?), ki jo bodo slovenski gledalci od 7. decembra lahko gledali na Planetu.
Prizor skupinskega posilstva razdelil državo
V njej igra žensko, ki je žrtev skupinskega posilstva, prva epizoda serije, v kateri se to zgodi, je dosegla rekordno gledanost in v Turčiji sprožila ogromno zelo različnih odzivov.
Konservativna združenja so s peticijo skušala doseči prepoved predvajanja serije, o tem so razpravljali celo v turškem parlamentu. Poslanci vladajoče stranke AK so takrat zagovarjali mnenje, da prizori spolnosti in nasilja na televiziji vznemirjajo gledalce in so v nasprotju z družinskimi vrednotami, medtem ko so drugi menili, da gre za tematiko, o kateri ne bi smeli molčati, podporo ustvarjalcem serije pa so izrazili celo v nemškem zveznem parlamentu.
Serije Izgubljena čast nato vendarle niso prepovedali, še več, dosegla je izjemno gledanost, predvajali so jo tudi v več državah po svetu, kot omenjeno pa si jo bo kmalu mogoče ogledati tudi v Sloveniji.
Borka za pravice žensk
Beren Saat pa se boju za pravice žensk medtem posveča tudi za kamerami. Do zdaj je sodelovala pri vrsti projektov, povezanih s pravicami žensk, med drugim je zbirala sredstva za zavetišča za ženske in za izobraževanje osirotelih deklic.
Bila pa je tudi ena prvih znanih osebnosti, ki so svoj glas povzdignile ob zverinskem umoru študentke Özgecan Aslan leta 2015. Umoril jo je moški, ki jo je najprej skušal posiliti, ko pa se mu je uprla, jo je zabodel in do smrti pretepel z železno palico ter njeno truplo sežgal.
Po umoru študentke Özgecan Aslan so se po Turčiji vrstili protesti zaradi nasilja nad ženskami.
Igralka je takrat javno spregovorila o tem, kako je biti ženska v Turčiji in kako pogosto se je sama soočala s spolnim nadlegovanjem vse od otroštva pa do takrat, ko je bila že uveljavljena igralka.
Kritična do državnega poseganja v medijske vsebine
Prav tako je večkrat spregovorila tudi o tem, kako je kot igralka delati v državi, kjer oblast strogo nadzoruje in pogosto tudi cenzurira vsebine, ki se pojavljajo v medijih.
Eden odmevnejših primerov takšne cenzure se je zgodil letos spomladi, ko je Netflix zaradi pritiskov oblasti odpovedal snemanje serije v turški produkciji. V tej seriji naj bi bil glavni lik homoseksualen, kar turškim oblastem ni bilo pogodu in so skušale doseči spremembo v scenariju. Netflix in ustvarjalci na to niso pristali, ampak so snemanje preprosto odpovedali.
Ob tem dogodku se je oglasila tudi Beren Saat in dejala: "Tudi če bi Netflix ugasnili, bodo istospolno usmerjeni obstajali še naprej in še naprej jih bomo sprejemali, imeli radi in pripovedovali njihove zgodbe."
2