Petek, 29. 3. 2024, 10.40
7 mesecev, 4 tedne
Kako bodo velikonočne praznike preživeli znani Slovenci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
Znani slovenski estradniki in glasbeniki so razkrili, kaj bodo počeli za velikonočne praznike.
Znane slovenske estradnike in politike smo pred prihajajočo veliko nočjo povprašali, kako bodo preživeli največji krščanski praznik in ali imajo v krogu družine izoblikovan tudi kakšen poseben običaj ali navado. Spodaj je zbranih nekaj njihovih odgovorov.
"Velika noč je poleg božiča eden mojih najljubših praznikov. Sicer nisem prav versko usmerjena, a obožujem, ko se cela družina zbere in je dobro hrano ob prijetnem druženju. Poleg tega pa se na veliko noč vedno igramo igro najmočnejšega jajčka," je za Siol.net povedala slovenska vplivnica Katarina Benček.Opisala je tudi, kako se igrajo omenjeno igro. "S konico jajca udariš nasprotnikovo jajce, tisti, ki poči, izgubi. Igro ponavljaš toliko časa, dokler ne najdeš zmagovalnega jajca (smeh, op. a.). Vsako leto pa smo pri moji družini (mami in očetu), a letos bova kar pri obeh. Pri moji in Markovi, ker ima Markova mama na ta dan tudi rojstni dan," je še dodala Benčkova.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar bo velikonočne praznike preživela v družinskem krogu, so za Siol.net sporočili iz Urada predsednice. "V soboto, 30. marca, si bo s soprogom ogledala baletno predstavo Faust v SNG Maribor. V nedeljo, 31. marca, se bo širša družina zbrala pri predsedničinih starših na tradicionalnem velikonočnem zajtrku. Kot zaprisežena motoristka pa se bo predsednica na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, udeležila tudi tradicionalnega vseslovenskega blagoslova motorjev in motoristov v Mirni Peči, kjer bo nagovorila zbrane, zaželela srečno vožnjo in opozorila na pomen varnosti v cestnem prometu," so še dodali v predsedničinem uradu.
"Morda sem malce preveč nostalgičen in me ti prazniki radi ponesejo v moje otroštvo. V tem seveda ni nič slabega. Pravzaprav nasprotno. Čas, da razmislimo in se vprašamo, kdo od nas bi dandanes umrl namesto nekoga drugega zaradi njegovih grehov. Že kot otroku so mi ta praznik približali in tako danes sporočilo prenašam tudi na svojega sina," je za Siol.net povedal Damjan Murko.Kot je dodal Murko, s sinom ustvarja popisana jajca, ki jih najraje oblikuje sam. "Na jajca vsak nariše svoj motiv in ga podari osebi, ki mu veliko pomeni. Večino drugih jajc pa namočimo kar v kupljene barve. Seveda pa na mizi ne smejo manjkati še šunka, hren, potica ... Brez tega si res ne predstavljam velike noči. Potem pa zmeraj znova vprašanja o dieti (smeh, op. a.). Kot pri vsaki stvari naj bo tudi pri tej zmernost naše vodilo in bo vse v najlepšem redu," je še dodal Mariborčan.
Kot je za Siol.net povedal Dejan Dogaja, se bodo na velikonočno soboto najprej z bandom ustavili na Krvavcu, kjer bodo koncertirali in soustvarjali zadnji apres ski zabavo v Sloveniji. "V nedeljo pa je velika noč, ko se bomo z družino zbrali pri nas doma v Laškem in imeli super zajtrk. Jedilnik se že pripravlja in miza bo res bogato obložena z zanimivimi stvarmi. Jaz bom kot sommelier poskrbel za dobro vino," je povedal priljubljeni glasbenik.Za velikonočni ponedeljek pa bodo z Dejan Dogaja bandom spet nastopali, je dodal Dejan. "V nedeljo bo žurka za družino," je zaključil.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik
Velika noč je za kristjane najpomembnejši praznik, z njim pa se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Intenzivne priprave na največji krščanski praznik se začenjajo z velikonočnim tridnevjem v četrtek, končale pa se bodo na velikonočno nedeljo. Nato bo sledil velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko se je začel tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa bo nastopilo velikonočno tridnevje. Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po izročilu obhajal prvo mašo. Škofje ta dan v cerkvah darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniških posvečenjih in posvetitvi oltarjev ali cerkva.
Na ta dan duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube in obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. To naredijo na način, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge.
Na veliki petek, ko je zapovedan strogi post, se spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Tudi zato je to edini dan v letu, ko v Cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje.
V soboto poteka slovesna vigilija
Pravo praznovanje velike noči pa se po izročilu začne na veliko soboto opoldne, ko morajo biti velikonočne jedi – potica, šunka, hren in jajca – že pripravljene za blagoslov. Velika sobota je namreč namenjena čaščenju Jezusa v grobu. Na ta dan evangeličani in katoličani zakurijo velikonočni ogenj, pripravijo tudi jedi, a jih ne blagoslavljajo.
Zvečer se v cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki naznanjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Na velikonočno nedeljo po vseh cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt. Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v Evangeličanski cerkvi.
Velikonočni prazniki se bodo končali na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v številnih drugih evropskih državah dela prost dan. Kristjani se na ta dan spominjajo dogodka, ko se je Jezus prikazal svojima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek verniki obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Jezusovem vstajenju.
Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali 5. maja, je povzela STA.
Oglejte si še:
