Jih tudi vi letno porabite okrog 200?

Iz trgovine pridemo s polno vrečko izdelkov, ki so vsak zase spravljeni v svojih manjših vrečkah, škatlicah, zavojih in drugi embalaži. Ko vse skupaj pospravimo v omare, za nami ostanejo kupi odvečne plastike in papirja, ki se redno znajdejo kje drugje kot v naravi.

Boj proti vrečkam

Recikliranje je le en način spopadanja z ogromnimi količinami plastike, ki nas obkroža in ogroža.

Drug način, ki nam bo vzel še veliko časa, da ga bomo ponotranjili, pa je sprememba nakupovalnih navad. Trgovine se vedno bolj pridružujejo skrbi za okolje, tako da ne ponujajo več brezplačnih lahkih nosilnih vrečk.

Čeprav se zavedamo, da so nakupovalne vrečke le droben kamenček v mozaiku potrošnikovega vpliva na okolje, jim je treba nameniti več pozornosti, saj po podatkih iniciative Svet brez vrečk na svetu porabimo do tisoč milijard vrečk letno. Vsak Slovenec je odgovoren za 200 vrečk, ki smetijo in obremenjujejo naravo.

Poraba lahkih nakupovalnih vrečk je še posebej velika, saj jih le redko uporabimo večkrat, kar je skrb vzbujajoče predvsem zaradi ogrožanja vodnih ekosistemov povsod po svetu.

Širša slika: oceani kot končna odlagališča plastike

Ena vrečka se razgrajuje kar tisoč let. Vsako leto jih odvržemo na tone. Neskončna količina plastične mase tako pristane v oceanih, ki postajajo prava divja odlagališča. Plavajoča plastika ogroža vse oceane, največji otok plastičnih odpadkov pa je na severu Tihega oceana, kjer plava sto milijonov ton plastike.

Nerazkrojene vrečke živali zamenjujejo za meduze. Tudi mikrodelci, ki nastanejo ob razpadanju plastičnih materialov, se znajdejo v prebavnih sistemih morskih živali, poleg tega pa zaradi nevarnih kemikalij ogrožajo vse ekosisteme na splošno. Te snovi pronicajo tudi v prst in pitno vodo.

Enkratna uporaba ni več zaželena

Vrečke za enkratno uporabo morajo počasi izginiti iz naših vsakodnevnih nakupovalnih navad. Evropska zakonodaja zahteva 80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.

Prvi korak moramo narediti sami, naši partnerji pri tem pa so trgovine, kjer opravljamo vsakodnevne nakupe. Po nakupih se tako vedno odpravimo s svojo vrečko, ki naj bo iz blaga ali papirja. Te je najlažje reciklirati. Priročne so tudi kartonaste ali druge škatle.

Trajne vrečke so med potrošniki postale trend, ki ga pozdravljajo tudi trgovine.

V podjetju SPAR Slovenija je skrb za okolje prioritetna naloga, zato si želijo odgovornost do narave približati tudi zaposlenim in kupcem.

Kako lahko potrošniki še pocrkljamo okolje?

Naše odločitve vplivajo na širše okolje. Če je le mogoče, kupujmo lokalno pridelano hrano, torej hrano, ki za seboj nima več kot 200 kilometrov prevožene poti.

Kupujmo sezonsko. Le tako smo lahko prepričani, da je hrana sveža in relativno lokalna. Hrana iz hladilnic in hrana, obdelana s pesticidi, škodi našemu zdravju, posledično pa njena hramba in kemikalije obremenjujejo tudi širše okolje.

Pri nakupu aparatov se odločajmo za tiste, ki imajo nalepko o varčni rabi energije.

Veliko bolj brezskrbno bomo nakupovali v podjetjih, kjer so družbeno odgovorno naravnani in že sami poskrbijo, da je odpadkov manj ter da je hrana čim bolj neoporečna.

Ali poznate osnovna pravila ekološko ozaveščenega vedenja?

Kaj nas določa kot ekološko ozaveščene? Ni dovolj, da samo govorimo o skrbi za naravo, o naši zavesti morajo govoriti dejanja. Dejanja, ki govorijo o tem, da nas niso le polna usta ekologije:

• če je le mogoče, se vozimo z javnim prevozom ali kolesom,
• skrbno ločujemo odpadke,
• če imamo vrt, kompostiramo,
• kupujemo premišljeno,
• kupujemo lokalno hrano,
• uživamo čim manj predelane hrane,
• recikliramo odslužene predmete,
• vrečke uporabimo večkrat,
• kupujemo rabljeno opremo, če je to mogoče,
• izklapljamo naprave in luči,
• na splošno varčujemo z energijo in vodo.