Torek, 18. 3. 2025, 6.00
1 dan, 8 ur
Osteoporoza
Razumevanje osteoporoze: simptomi in zdravljenje
Naše kosti so živo tkivo, ki se skozi vse življenje nenehno obnavlja. Vendar pa se z leti ta naravni proces začne upočasnjevati, kostna masa se postopoma zmanjšuje, kosti pa postajajo vse bolj krhke. Pri nekaterih ljudeh ta proces vodi v osteoporozo – bolezen, ki jo pogosto imenujemo tudi tiha bolezen, saj se lahko razvija neopazno, brez bolečin ali drugih opozorilnih znakov, dokler ne pride do zloma. Za preprečevanje in obvladovanje osteoporoze lahko veliko storimo sami, in sicer tako da svoje telo krepimo s pravilno prehrano, redno telesno vadbo in ustrezno fizioterapijo. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri izboljšanju mišične moči, ravnotežja in gibljivosti ter zmanjšanju tveganja za padce in zlome.
Kaj je osteoporoza in kdaj se pojavi?
Osteoporoza je kronična bolezen kosti, pri kateri kostno tkivo izgublja gostoto, postaja vse bolj porozno in posledično bolj krhko. To lahko vodi do hitrejšega zloma kosti že pri manjših obremenitvah ali padcih s stojne višine. Pogosto se zgodi, da bolezen ne povzroča simptomov, dokler ne pride do zloma.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije osteoporoza prizadene različne starostne skupine, v Sloveniji je najpogostejša pri starejših ženskah.
Podatki kažejo, da osteoporoza prizadene 12,4 odstotka žensk, starih med 50 in 59 let, medtem ko se ta delež po 80. letu starosti dvigne na kar 48,5 odstotka. To pomeni, da skoraj polovica starejših žensk trpi za zmanjšano kostno gostoto, kar povečuje tveganje za osteoporozne zlome.
Pri moških je bolezen nekoliko manj pogosta, vendar še vedno prisotna – med 70. in 79. letom starosti jo ima 17,1 odstotka moških.
Eden najpomembnejših vidikov osteoporoze je njeno povezano tveganje za zlome. Do konca svojega življenja bo vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti 50-letni moški doživel vsaj en osteoporozni zlom. Osteoporoza je tako eden vodilnih vzrokov za zmanjšano mobilnost in kakovost življenja pri starejših.
Simptomi osteoporoze – kako jo prepoznati?
Osteoporoza je pogosto asimptomatska, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Večina bolnikov nima nobenih očitnih znakov, dokler se ne pojavi prvi zlom kosti.
V nekaterih primerih lahko posamezniki občutijo:
- občasne bolečine v križu in dolgih kosteh,
- zlome ob minimalni obremenitvi ali padcu,
- zmanjšanje telesne višine za več centimetrov,
- ukrivljenost hrbtenice (torakalna kifoza),
- stalne bolečine v hrbtu po zlomu vretenc.
Ko pride do zloma vretenc, ta se pogosto pojavi med sedmim prsnim in petim ledvenim vretencem, se pojavijo močne bolečine, ki se med gibanjem stopnjujejo. Ti zlomi lahko nastanejo že ob dvigovanju lažjih predmetov ali celo ob kašljanju. Bolečina običajno traja od štiri do šest tednov in lahko po večkratnih zlomih vretenc povzroči deformacijo hrbtenice in kronične bolečine v hrbtenici.
Najresnejši zaplet je zlom kolka, ki pogosto zahteva kirurški poseg in dolgotrajno rehabilitacijo.
Nezdravljena osteoporoza vodi v pogoste zlome, ki so posebej nevarni za starejše posameznike. Zlomi kolka, vretenc in zapestja močno zmanjšajo kakovost življenja, saj povzročajo dolgotrajne bolečine in zmanjšano mobilnost. Pravočasna diagnostika in zdravljenje sta ključna za preprečevanje resnih zapletov.
Naročite se na zdravljenje osteoporoze.
Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja
Glavni razlog za razvoj osteoporoze je neravnovesje med tvorbo in razgradnjo kostnega tkiva, pri čemer kosti hitreje izgubljajo gostoto, kot jo lahko obnovijo. Dejavniki tveganja vključujejo:
- starost – tveganje za osteoporozo se povečuje po 50. letu,
- spol – ženske so bolj dovzetne, zlasti po menopavzi,
- družinska anamneza – tveganje je večje, če imajo sorodniki osteoporozo,
- prehranske pomanjkljivosti – nezadosten vnos kalcija in vitamina D oslabi kosti,
- življenjski slog – kajenje, prekomerno uživanje alkohola in sedeč način življenja povečujejo tveganje za razvoj bolezni,
- dolgotrajna uporaba določenih zdravil – glukokortikoidi in druga zdravila lahko prispevajo k razvoju osteoporoze.
Poleg omenjenih dejavnikov tveganja za zlome pomembno vplivata tudi telesna stabilnost in koordinacija gibov. Pri večini zlomov kosti je neposreden vzrok padec, pri zlomih vretenc pa je situacija drugačna. Zaradi oslabljene strukture kosti lahko že gravitacija povzroči sesedanje vretenc tudi brez očitne poškodbe.
Zmanjšanje mineralne kostne gostote je neposredno povezano s tveganjem za zlome – že padec gostote kosti za eno standardno deviacijo poveča tveganje za zlom za od dva- do trikrat. Pri bolnikih, ki so že doživeli osteoporozni zlom, pa se tveganje za ponovne zlome poveča kar za desetkrat.
Tveganje za osteoporozne zlome narašča s starostjo
Pogostost zlomov, povezanih z osteoporozo, se s staranjem izrazito povečuje.
Med 50. in 60. letom starosti so najpogostejši zlomi zapestja, med 60. in 70. letom so pogostejši zlomi vretenc. Zadnji se lahko zgodijo brez očitne poškodbe ali kot posledica dvigovanja lažjih bremen in drugih vsakodnevnih dejavnosti. Pri nekaterih ljudeh ti zlomi povzročajo močne bolečine, medtem ko pri drugih potekajo skoraj neopazno.
Po 70. letu starosti postanejo zlomi kosti še pogostejši. Eden najresnejših osteoporoznih zlomov je zlom kolka, ki se v povprečju zgodi pri starosti 79 let. Zlom kolka lahko vodi v trajno zmanjšano gibljivost, izgubo samostojnosti in povečano tveganje za zaplete.
Zaradi posledic osteoporoznih zlomov je pomembno, da se bolezen prepozna pravočasno in se z ustreznimi ukrepi, kot so prilagojena fizioterapija, vadba za ravnotežje in prehranska podpora, zmanjša tveganje za zlome v kasnejših letih.
Naročite se na zdravljenje osteoporoze.
Osteoporoza ni enotna bolezen
Delimo jo na primarno in sekundarno osteoporozo, pri čemer vsaka oblika nastane zaradi različnih vzrokov in ima svoje značilnosti.
Primarna osteoporoza
Pomenopavzalna osteoporoza prizadene ženske med 50. in 70. letom starosti. Zaradi upada estrogena po menopavzi se pojavi hitro izgubljanje kostne mase, kar pogosto vodi v zlome vretenc, reber, medenice in podlakti.
Senilna osteoporoza se pojavi po 70. letu starosti in prizadene tako moške kot ženske, najpogostejši so zlomi vretenc in stegnenice.
Juvenilna osteoporoza je redka oblika, ki se pojavlja pri otrocih med osmim in 14. letom. V večini primerov se ob pravilnem razvoju kosti stanje spontano izboljša.
Nosečnostna osteoporoza lahko povzroči zlome vretenc in običajno mine po porodu.
Sekundarna osteoporoza
Sekundarna osteoporoza se pojavi kot posledica drugih bolezni ali dejavnikov, ki vplivajo na presnovo kosti.
Osteoporoza pri hipertirozi je posledica pospešene prenove kosti, stanje se lahko izboljša po zdravljenju bolezni.
Osteoporoza zaradi hipogonadizma nastane zaradi nizke ravni spolnih hormonov, kar se lahko zgodi pri ženskah po odstranitvi jajčnikov ali zaradi dolgotrajne amenoreje, pri moških pa je hipogonadizem pogosti vzrok sekundarne osteoporoze.
Posttransplantacijska osteoporoza se lahko razvije pri bolnikih, ki so dalj časa zdravljeni z imunosupresivnimi zdravili. Tveganje za zlome imajo zlasti tisti, ki so že pred transplantacijo imeli zmanjšano kostno gostoto.
Imobilizacijska osteoporoza nastane pri dolgotrajni nepokretnosti.
Glukokortikoidna osteoporoza je najpogostejša oblika sekundarne osteoporoze, ki se razvije pri ljudeh, ki dlje časa jemljejo glukokortikoidna zdravila.
Razumevanje različnih oblik osteoporoze je pomembno za ustrezno preprečevanje in zdravljenje bolezni. Medtem ko je primarna osteoporoza najpogosteje povezana s staranjem, lahko pri sekundarni osteoporozi ciljno zdravljenje osnovnega vzroka bistveno zmanjša tveganje za nadaljnjo izgubo kostne mase.
V obeh primerih pa je nujno zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasno ukrepanje.
Ali lahko osteoporozo preprečimo?
Osteoporoza se razvija postopoma, zato lahko z zdravimi življenjskimi navadami pomembno prispevamo k ohranjanju močnih kosti in zmanjšanju tveganja za zlome. Z uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo in z izogibanjem škodljivim razvadam, kot sta kajenje in uživanje alkohola, lahko osteoporozo uspešno obvladujemo in zmanjšamo tveganje za zlome v poznejših letih.
Če sumite na osteoporozo, čim prej obiščite specialista.
Diagnostika osteoporoze
Najzanesljivejša metoda za merjenje kostne gostote je dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA), ki omogoča zgodnje odkrivanje bolezni in oceno tveganja za zlome.
DXA-skeniranje je varna, hitra in natančna preiskava, ki se najpogosteje izvaja na ledveni hrbtenici in kolku, saj sta to območji, kjer osteoporoza povzroča največ zlomov. V nekaterih primerih se pregleda tudi podlaket.
Če ste starejši od 50 let in imate družinsko anamnezo osteoporoze ali druge dejavnike tveganja, je priporočljivo opraviti preventivno merjenje kostne gostote.
Sodobne DXA-naprave lahko ocenijo tudi prisotnost morebitnih zlomov vretenc, kar omogoča še natančnejše ugotavljanje napredovanja bolezni. Klasični rentgenski posnetki se sicer uporabljajo za oceno poškodb kosti, vendar pogosto ne zaznajo osteoporoze v zgodnjih fazah, saj spremembe postanejo vidne šele ob izgubi več kot 30 odstotkov kostne mase.
Če se pri rentgenskem pregledu pokaže osteopenija (zmanjšana gostota kosti), pacienta pogosto napotijo na dodatne DXA-meritve za natančnejšo diagnostiko.
Kako poteka zdravljenje osteoporoze?
Zdravljenje osteoporoze je celosten proces, ki vključuje preprečevanje, ustrezno prehrano, zdravila in fizioterapijo. Cilj zdravljenja je zmanjšanje tveganja za zlome in upočasnitev izgube kostne gostote.
Najboljši način za obvladovanje osteoporoze je preprečevanje bolezni, ki vključuje uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem in vitaminom D, redno telesno aktivnost in izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
Druga stopnja zdravljenja vključuje zagotavljanje zadostne količine kalcija in vitamina D. Kalcij je ključen za obnovo kostnega tkiva. Vitamin D pa omogoča absorpcijo kalcija in ga lahko pridobimo iz sončne svetlobe, prehrane ali prehranskih dopolnil.
Pri bolnikih s povišanim tveganjem za zlome se uporabljajo zdravila, ki pomagajo pri upočasnjevanju izgube kostne mase, poleg tega pa spodbujajo tvorbe novega kostnega tkiva oz. zavirajo njihovo razgradnjo.
Pomen fizioterapije pri osteoporozi
Cilj fizioterapevtske vadbe je okrepiti mišice in stabilizirati sklepe ter tako zmanjšati tveganje za padce. Z usmerjeno vadbo in sodobnimi terapijami lahko posamezniki z osteoporozo ohranijo ali celo izboljšajo kakovost življenja kljub zmanjšani kostni gostoti.
Fizioterapevtski pristop je osredotočen na stabilizacijo sklepov, izboljšanje ravnotežja in krepitev mišic, ki podpirajo hrbtenico in druge ključne dele telesa. Posebej pomembne so tudi vaje, ki pomagajo ohranjati nadzor nad telesom v različnih situacijah, saj že majhna izguba stabilnosti lahko vodi v padec in morebiten zlom.
Ob postavitvi diagnoze osteoporoze je ključno, da pacient začne prilagojen program vadbe, ki bo upočasnil izgubo kostne gostote in hkrati krepil mišični sistem. V kliniki Medicofit specializirani kineziologi oblikujejo individualiziran vadbeni načrt, ki vključuje različne vaje za stabilizacijo sklepov, vaje za zavedanje položaja medenice, aerobne vaje za vzdrževanje kondicije ter vaje za mišično moč.
Poleg oblikovanja individualiziranega vadbenega načrta v kliniki Medicofit uporabljajo tudi napredne terapevtske metode, ki vključujejo uporabo najnaprednejših tehnologij magnetoterapije, elektrostimulacije, udarnih globinskih valov in ultrazvočne terapije.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja po osteoporoznem zlomu vretenca
Osteoporoza lahko odločilno vpliva na to, ali boste ob padcu doživeli zlom kosti ali ne. Ravno to se je zgodilo 78-letni Dragici. Gospa je pred pol leta padla v kopalnici in si zlomila vretenci na nivojih T12 in L1. Kliniko Medicofit je obiskala v sklopu rehabilitacije po operativnem posegu (kifoplastiki), ki je bil nujno potreben za obravnavo posledic padca.
Gospa Dragica se je odločila za diagnostično terapijo in celostno zdravljenje zaradi občasnih močnih bolečin ter prisotnosti občutka togosti in slabe drže, ki so posledica padca in pooperativne razbremenitve hrbtenice. Specialist je med kliničnim pregledom poleg omenjenih težav opazil občutno zmanjšano mišično maso ter težave z ravnotežjem in hojo. Ocena gibljivosti je pokazala močno omejeno gibljivost celotne hrbtenice. Kot je gospa izvedela po nesrečnem dogodku, so slikovne preiskave pokazale prisotnost osteoporoze, ki je znatno pripomogla k resnosti poškodbe.
V sklopu celostnega zdravljenja je fizioterapevt predlagal 15-tedensko fizioterapevtsko obravnavo. V uvodni fazi je ta zajemala instrumentalne postopke za zmanjševanje mišične napetosti, obravnavo bolečine in postopke za izboljšanje gibljivosti. Za ta namen sta se uporabljala TECAR in laserska terapija v kombinaciji z manualnimi tehnikami obravnave mehkih tkiv. Za izboljšanje gibljivosti je specialist fizioterapevt uporabil mobilizacijske tehnike. Pomemben poudarek je bil tudi na normalizaciji vzorca hoje in izboljšanju drže.
Gospa je že po treh terapijah poudarila, da ima zaradi zmanjšanja simptomov občutek večje svobode gibanja hrbtenice in da pri hoji čuti večjo stabilnost. V nadaljnji fazi zdravljenja je Dragica sodelovala s specialistom kineziologom, s katerim sta izvajala individualno prilagojeno vadbo za krepitev globokih stabilizatorjev trupa, moči hrbtnih in kolčnih mišic ter izboljšanje proprioceptivnih sposobnosti in ravnotežja.
Ob koncu zdravljenja je gospa izrazila zadovoljstvo z rehabilitacijo, saj se ji med terapijami niso zgolj zmanjšali simptomi, ampak se ji je povrnila tudi samozavest za izvajanje telesne aktivnosti. Strokovnjak ji je na zadnji obravnavi predlagal vključitev v dolgoročni program osebne vadbe, s čimer se je gospa Dragica strinjala.
Fizioterapevti v kliniki Medicofit ne poskrbijo le za pravilno izvedbo vaj in ustreznost terapevtskih postopkov, temveč vas tudi opremijo z znanjem o primernem načinu gibanja ter spremembah življenjskega sloga, ki lahko upočasnijo napredovanje osteoporoze.
