Razbijamo mite: najpogostejše zmote o holesterolu

V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi povišane vrednosti holesterola LDL v krvi. "Slabi" holesterol LDL velja za tihega ubijalca, saj ga ne vidimo in ne čutimo, in je poglavitni dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja, ki so povezane z aterosklerozo. Pri nas ima aterosklerozo približno 120 tisoč ljudi.

Polovica vseh srčnih infarktov zaradi motene presnove krvnih maščob

Približno polovico vseh srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL. Zaradi povišanih vrednosti holesterola v krvi nastanejo obloge na žilnih stenah. S tem se pospeši nastanek ateroskleroze. Za aterosklerozo je značilno kopičenje maščob (predvsem holesterola LDL) in vnetnih celic v steni koronarnih in drugih arterij, kjer se tvorijo aterosklerotični plaki.

Pri povišanih vrednostih holesterola v krvi se poveča nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, kar se odraža tudi v številkah – približno pet tisoč ljudi vsako leto umre zaradi srčne kapi.  Pri povečani vsebnosti holesterola v krvi moramo po presoji zdravnika redno jemati zdravila. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki spadajo med najučinkovitejša in varna zdravila.

Če redno jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik, lahko tveganje za pojav srčnega infarkta zmanjšamo tudi do 80 odstotkov.

Poznamo "dobri" holesterol HDL (lipoproteini z veliko gostoto - high density lipoproteins) in "slabi" holesterol LDL (lipoproteini z majhno gostoto - low density lipoproteins).

Dobri holesterol z žilnih sten "odnaša" holesterol nazaj v jetra, kjer se nato presnovi.

Skrbi povzroča holesterol LDL.

Trendi Ko si gledata v oči HDL in LDL – kdo bo zmagal?

Najpogostejše zmote in dejstva, ki jih moramo poznati

Foto: Getty Images

Poznavanje nevarnosti zaradi zvišane vrednosti holesterola LDL v krvi nam omogoča, da se težave lotimo, še preden nastopijo zapleti, kot so srčni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen, ki lahko privedejo do invalidnosti ali celo smrti.

ZMOTA #1: Če imam previsok holesterol, je dovolj, da uredim prehrano.

• RESNICA: le manjši del holesterola v telo vnesemo s hrano, večino proizvedejo jetra. To je glavni razlog, da imamo lahko kljub zdravi prehrani zvišan holesterol, zato je zdravljenje z zdravili prvi ukrep. Veliko raziskav je pokazalo, da intenzivno zniževanje holesterola, zlasti holesterola LDL, upočasni napredovanje ateroskleroze.
  Tega ne moremo doseči samo z zdravo prehrano, ampak je treba hkrati jemati tudi zdravila za uravnavanje krvnih maščob.
   

ZMOTA #2: Zdravljenje s statini ne prinaša nobene koristi.

• RESNICA: danes se s statini zdravijo milijoni ljudi. Klinični dokazi o uspešnosti zdravljenja so še posebej prepričljivi pri zdravljenju zvišanega holesterola s statini. Pokazalo se je, da spadajo med varnejša zdravila, saj se neželeni učinki pojavijo zelo redko. Pri bolnikih s prebolelim srčnim infarktom zdravljenje za 40–50 odstotkov zmanjša pogostost ponovnih srčno-žilnih zapletov.
  Svetovna medicinska stroka je enotna – statini so najučinkovitejše orožje v boju s srčno-žilnimi boleznimi.

ZMOTA #3: Ko se raven holesterola v krvi zniža, lahko preneham jemanje zdravil.

• RESNICA: zdravljenje zvišanega holesterola mora biti pod zdravniškim nadzorom. Z opustitvijo zdravljenja tvegamo srčno ali možgansko kap ali celo smrt. Zdravnik spremlja naše zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so za nas optimalna in zakaj se je odločil zanje. Statini so učinkoviti le, če jih jemljemo redno.
  Za svoje zdravje moramo poskrbeti tudi tako, da zaupamo svojemu zdravniku in redno jemljemo predpisana zdravila.

ZMOTA #4: Otroci ne morejo imeti previsokega holesterola.

• RESNICA: visoko raven holesterola imajo lahko že otroci. Zgodnja hiperholesterolemija je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zato je zelo pomembno, da take osebe čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo. Dlje kot so ravni holesterola visoke, večja škoda nastane na žilnih stenah.
  To je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje.

ZMOTA #5: Na vrednosti mojega holesterola ne vplivajo povišane vrednosti krvnega tlaka.

• RESNICA: med dejavniki, ki vplivajo na prehitro staranje žil, sta tudi zvišana vrednost holesterola in zvišan krvni tlak (hipertenzija). Vsak zase poškodujeta žilno steno, skupaj pa sta še bolj uničujoča, saj drug drugega pospešujeta. Preveč holesterola neposredno zvišuje krvni tlak, po drugi strani pa mehanizmi, ki vplivajo na zvišan krvni tlak, vplivajo tudi na holesterol in ga spreminjajo tako, da je še bolj škodljiv.
  Osebe, ki imajo hkrati zvišano vrednost holesterola in zvišan krvni tlak, so še bolj ogrožene. Tveganje za pojav srčnega infarkta ali možganske kapi je pri njih večje.

Poznate svoje vrednosti?

Preverimo vrednosti holesterola, saj ne gre le za številko. Pri ustrezni vrednosti bi si vsaka odrasla oseba morala holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila vrednost povišana, pa pogosteje. Zdravljenje povišanih vrednosti holesterola mora biti pod zdravniškim nadzorom.

Pogostejše kontrole holesterola pa so potrebne pri vseh, ki imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo.

Bolniki v vsakem koraku na poti do zmanjšanja vrednosti holesterola potrebujejo zdravnika, sogovornika, ki mu zaupajo in s katerim lahko poiščejo ustrezne odgovore.

Redno spremljajte vrednosti holesterola in pomagajte srcu, da še dolgo bije. Tako nas v okviru projekta Za kaj ti bije srce? poziva Združenje kardiologov Slovenije. Projekt, ki ga je spomladi začelo Združenje za hipertenzijo z ozaveščanjem o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka, se nadgrajuje z ozaveščanjem o holesterolu. Spodbujajo nas k razmisleku, zakaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, s tem pa tudi k skrbi za zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali. Gre za skupen projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije, ki ga podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.