Nedelja, 30. 6. 2019, 18.10
5 let, 4 mesece
Varnega sončenja ni: to so napake, ki jih delamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,91
Izpostavljanje UV-žarkom povečuje tveganje za nastanek kožnega raka in pospešuje staranje kože.
Sončenje odsvetujejo vsi strokovnjaki. Ne le zaradi nevarnosti nastanka kožnega raka, tudi zaradi hitrejšega staranja kože. Zato se je treba, sploh zdaj poleti, ko veliko časa preživljamo zunaj, primerno zaščititi. Kreme, ki smo jih odprli lani, je bolje zavreči, paziti pa moramo tudi, da jih na kožo ne nanašamo premalo.
V poplavi najrazličnejših znamk krem za zaščitno pred soncem in najrazličnejših zaščitnih faktorjev se mnogi sprašujejo, katero sploh izbrati. So dražje kreme, ki so na voljo le v lekarnah, zares boljše od tistih, ki jih lahko za več kot pol ceneje kupimo tudi v drogerijah? In ali moramo kremo, ki smo jo odprli lani poleti, letos zavreči? Kaj pa zaščitni faktor – je res treba imeti faktor 50+?
Na kožo nanašamo premalo kreme in s tem znižamo faktor zaščite
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., pravi, da je pri sredstvih za zaščito pred soncem ključno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Za začetek moramo paziti, da si na kožo nanesemo zadostno količino kreme. Le v tem primeru bo namreč toliko ščitila, kot je napisano na embalaži.
Pri nanašanju kreme za zaščito pred soncem moramo paziti, da je nanesemo dovolj.
Če nanesemo premalo kreme, je zaščitni faktor bistveno nižji. "Študije, opravljene v tujini, kažejo, da ljudje pri nanašanju sredstev za zaščitno pred soncem zaščitni faktor razredčimo kar za eno tretjino. Na primer: če kupite kremo z zaščitnim faktorjem 30 in je potem nase ne nanesete dovolj, se s tem zaščitni faktor razredči. Če se razredči na eno tretjino, kot so pokazale raziskave, potem ste dejansko zaščiteni le s faktorjem 10, kar je premalo. Zato dermatologi svetujemo višji faktor, kot je 50+, ker na žalost veliko ljudi ne nanaša dovolj zaščitne kreme," pojasnjuje sogovornica in dodaja: "So pa hkrati druge študije pokazale, da v primeru zadostne količine nanesenega zaščitnega sredstva bistvene razlike v zaščiti med faktorjema 30 in 50 ni. Ampak, kot rečeno, to velja samo v primeru, da na kožo namažemo res zadostno količino kreme."
Kremo, odprto lansko poletje, moramo letos zavreči
Manjšo zaščito ali pa celo sploh nič zaščite imajo kreme s pretečenim rokom trajanja. Večina zaščitnih krem, če dobro pogledate embalažo, opozarja, da po 12 mesecih od dneva odprtja ni več uporabna. Zaščitne sestavine v njih lahko namreč po tolikšnem času izgubijo zaščito pred UV-žarki in takšna krema tako rekoč ne ščiti več. Zato je smiselno kremo, ki smo jo odprli lansko poletje in je nismo porabili do konca, zavreči ter kupiti novo.
Kremo za sončenje, ki ste jo odprli lansko poletje, je letos treba zavreči.
In tu se mnogi znajdejo pred dilemo. Katero kremo pravzaprav kupiti? So tiste skorajda pregrešno drage res boljše od tistih cenovno zelo ugodnih? Sogovornica meni, da je največja razlika med dražjimi in cenejšimi kremami predvsem v raziskavah, ki stojijo za njimi.
"Sama sem si imela priložnost ogledati nekaj laboratorijev, kjer proizvajajo kreme za zaščito pred soncem, in kar sem videla, je bilo to, da so res veliko časa in energije vložili v temeljito večkratno preverjanje samih sestavin in embalaž. Kajti kreme nosimo poleti s seboj na plažo, včasih jih pozabimo na soncu, zato je pomembno, da embalaže in zaščitne sestavine do neke mere preživijo tudi te ekstremne vremenske razmere," pojasnjuje. Kreme višjega cenovnega razreda imajo tako za seboj nekoliko več testiranj in podrobnejše študije tako samih sestavin kot njihove obstojnosti, s tega vidika so potem nekoliko dražje in načeloma tudi boljše.
Med obvezno opremo pri zaščiti pred soncem spada tudi dovolj veliko pokrivalo.
Ne pozabite tudi na druge zaščitne ukrepe
A primerne zaščitne kreme so le en člen v verigi kakovostne zaščite pred nevarnimi UV-žarki. Soncu se je treba v najbolj pripekajočih se delih dneva izogibati – torej nekje med 11. in 16. uro bodite v senci. Čeprav sogovornica pove:
Če vprašate nas dermatologe, ali obstaja kaj takšnega, kot je varno sončenje, vam bomo rekli, da ne. Varnega sončenja ni.
Seveda pa je treba pri prej omenjeni časovni omejitvi, ko se je nujno skrivati v senci, upoštevati tudi dejstvo, da je sonce na različnih koncih sveta različno močno.
Ob ekvatorju ves dan veliko bolj pripeka sonce in je njegova moč veliko močnejša kot na primer ob isti uri na severu Evrope. In tudi višja nadmorska višina pomeni večjo moč sonca. Tisti, ki hodite v hribe, dobro veste, da je lahko tam poleti že ob 9. uri zjutraj tako neznosno na soncu, da se že takrat raje skrivate v senci.
Še vedno velja, da se je treba soncu izogibati nekje med 11. in 16. uro.
"Ne pozabite tudi na ustrezna zaščitna oblačila. Na glavi imejte dovolj široko pokrivalo, ki vam bo pokrilo tudi ušesa in vrat, ne le obraza. Rokavi majice naj segajo vsaj do komolcev, hlačnice hlač do kolen. Oblačila naj imajo gosto tkanje, da skoznje ne pronicajo sončni žarki. In če je nekoč med ljudmi veljajo nenapisano pravilo, da naj bodo oblačila bela, raziskave tega ne potrjujejo, temveč kažejo, da so pri odboju sevanja najbolj učinkovite obleke temno modre barve. Dandanes pa je možno kupiti tudi oblačila, ki imajo v tkanini vključeno tudi UV-zaščito," še svetuje Tanja Planinšek Ručigaj.
Preberite tudi:
