Vsak sedmi do deseti otrok ima vsaj enega starša alkoholika (VIDEO)

Kot je še povedala asistentka magistra Nena Kopčavar Guček, dr. med., je omenjena raziskava pokazala tudi, da so otroci staršev alkoholikov pogosto spregledani, niso deležni pomoči, podpore in zanesljivosti ter so pogosto nepriljubljeni in nezaželeni zaradi vedenja svojih staršev ali lastne morebitne težavnosti.

Takšni otroci so med drugim pogosto žrtve nasilja v družini, socialno izolirani, zaradi težav v družini se slabše učijo, lahko so slabšega telesnega zdravja, nagnjeni so k zlorabi psihotropnih snovi in nasilju in tako dalje.

Tretjina otrok alkoholikov ima trajne posledice zaradi razmer v družini

Kot je poudarila Nena Kopčavar Guček, ima le tretjina otrok alkoholikov trajne posledice zaradi razmer v družini, saj jim pogosto pozornost, čas in potrebno stabilnost zagotavlja vsaj eden od staršev ali druga odrasla oseba v njihovi bližini. Poleg tega imajo otroci tudi sposobnost, da se "izklopijo" od motečih elementov v družini, ne nazadnje tudi zaradi obstoja pomembnega zunanjega podpornega sistema, ki jim zagotavlja stabilnost in vsaj delno nadomešča to, kar mu manjka v družini.

Ob tem je izrazila prepričanje, da bi v Sloveniji brez velikih naporov in finančnih sredstev na tem področju zagotovo lahko naredili še kaj več, ter navedla tri primere dobre prakse iz tujine. V estonski prestolnici imajo tako Talinski družinski center, kjer pripravljajo dnevne aktivnosti in svetovanja za otroke staršev alkoholikov in njihove starše. Ko otroci prvič pridejo v ta center, dobijo podporo vrstnikov oziroma svojega "velikega brata ali sestro".

Na Finskem imajo spletno mesto z naslovom Senčni svet, ki profesionalcem omogoča, da prepoznajo težavo in posredujejo, ima pa tudi svetovalno in izobraževalno funkcijo.

V Belgiji pa so izdali slikanice, s katerimi imajo otroci alkoholikov možnost, da se na nevsiljiv način in diskretno prepoznajo, se seznanijo s tem, kako poiskati pomoč.

Alkohol ni več le spremljevalec zabav, temveč postaja njihovo osrednje bistvo O tem, kako razširjeno je pravzaprav pitje alkohola med mladimi, je spregovorila študentka Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mina Pirih. Izrazila je prepričanje, da le redko kdo preživi srednješolska leta, ne da bi bil vsaj enkrat zares pijan. "Zabave brez alkohola pravzaprav ni več. Največja težava je v tem, da alkohol ni več le spremljevalec zabav, temveč postaja osrednje bistvo zabav, okoli katerega se vse vrti … Običajno je tako, da se v petek zvečer bolj ali manj velika klapa zbere nekje na trgu in začne popivati, po navadi ogromne količine žganih pijač. Šele nato pa, če so sploh sposobni, odromajo v kak bližnji klub, kjer se zabavajo do zgodnjih jutranjih ur. In prihodnjega dne je popolnoma normalno, da se preteklega večera sploh ne spomnijo. Ne zavedajo se namreč, da je alkohol droga. Nihče ga ne meče v isti koš kot kokain ali marihuano. Po mojem mnenju pa je to še hujša droga, saj je legalna in najlažje dostopna," pove Mina Pirh.

Po besedah Roka Jagodiča, tudi študenta Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so zaradi vsega omenjenega in zato, ker so v prometni nesreči zaradi pijanega voznika izgubili sošolko, na fakulteti zasnovali projekt Alkošola, ki bo osnovnošolce in srednješolce prek delavnic seznanjal o alkoholu in vseh njegovih posledicah, ne le zdravstvenih, temveč tudi socialnih. Prav tako je po njegovih besedah njihov cilj mlade naučiti, kako se upreti vrstniškemu pritisku. Na delavnicah, ki jih bodo začeli v letošnjem šolskem letu, pa bodo pripravljeni prisluhniti tudi otrokom staršev alkoholikov. Jagodič je izrazil upanje, da se jim bo kdo vendarle odprl.

Netveganega pitja alkohola ni

Netveganega pitja alkohola ni, saj je alkohol strup, pa med drugim meni prim. izr. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med. Po njegovem mnenju obstaja le manj tvegano pitje alkohola. Takšno pitje alkohola za moške pomeni sedem enot alkohola na teden, ženske pa pol manj. To za moške pomeni največ dve enoti na dan in ne več kot pet enot priložnostno. Pri ženskah pa to pomeni ne več kot eno enoto na dan in ne več kot tri enote priložnostno. Ob tem svetuje vsaj en dan v tednu brez alkohola.

To so, kot pojasni, še sprejemljive količine, kar ne pomeni, da so priporočljive. "Za zdravje človek ne potrebuje alkohola."