"Zavest je mogočen dejavnik zdravja"

Tako nam pojasni naša sogovornica Biljana Dušić, svetovalka ajurvedske medicine in po izobrazbi zdravnica splošne medicine, ki se bo med drugim udeležila tridnevnega Festivala celostnega zdravja Dao Yah, ki se bo začel jutri ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo imela predavanje z naslovom Od neravnovesja do bolezni.

Po njenih besedah ajurveda sicer prepoznava šest stopenj razvoja bolezni. "Tako kot v drugih tradicionalnih medicinskih sistemih tudi ajurveda uči, da se bolezen vedno začne z neravnovesjem fluidov v prebavnem traktu. V prvih fazah to neravnovesje prepoznavamo kot manjše motnje v prebavi in razpoloženju. Z vsako naslednjo stopnjo razvoja pa se te motnje poglabljajo in šesta, zadnja je stopnja kroničnosti in komplikacij bolezni, ki je dosegla svoj poln izraz."

Kaj po vašem mnenju klasično medicino najbolj omejuje, da ne zmore videti, da človek ni le telo? Po mojem mnenju jo najbolj omejuje inertnost človeškega uma, ki vzdržuje že preživele koncepte iz veliko navidezno različnih razlogov. Takšen um tudi podpira zdravstveni sistem, ki že zelo očitno ne funkcionira in potrebuje reorganizacijo. Poleg omenjenega pa velja omeniti tudi močan interes farmacije in struktur, ki jim takšno stanje ustreza.

Kako na zdravje vpliva zavest? Zavest je mogočen dejavnik zdravja. Ajurveda namreč uči, da vsako duševno dogajanje, torej misel, spoznanje, čustvo, razpoloženje ali čutenje, hipoma vpliva na telo, to je na celico in njeno biokemijo. Če so ti duševni odzivi pogosti oziroma postanejo vzorec vedenja, neke vrste duševna navada, potem se biokemična dogajanja v celicah stabilno in trajnejše spremenijo.

Ti vplivi na biokemijo celice so na ravni sprememb kristalnih mrež molekul, ki v različnih kristalnih oblikah različno delujejo, kakor tudi molekularnih vezi in optične aktivnosti molekul. Spremeni se na primer lahko tudi vrsta encimov, ki jih telo uporablja za svoje procese.

O tem obstajajo že kakšne znanstvene ugotovitve? Delno že. Tako na primer znanost danes že ve, da možgani lahko uporabljajo več vrst nevrotransmiterjev, ki so lahko zelo različne substance v možganih, od malih peptidov do različnih drugih substanc, ki do pred kratkim niso bile prepoznane kot nevrotransmiterji.

Ajurveda trdi, da je sposobnost uporabe več vrst nevrotransmiterjev v možganih rezultat finejše zavesti posameznika. Prav tako je zato centralni živčni sistem bistveno bolj fleksibilen in sposoben obstoja in regeneracije.

Znanstveniki na različnih področjih že desetletja razpravljajo in ugotavljajo, da biosfero, vso organsko življenje v njej, torej tudi človeka, ne nadzirajo le elementarne kemične sile, ampak tudi vitalne sile življenja, družbe in človeškega duha. Med njimi tudi Nobelov nagrajenec psihonevrofiziolog dr. Roger Sperry.

In čeprav so vsa ta znanja, ki so preobrazila pogled na biologijo človeka tu, se v vsakodnevnem delovanju zdravstvenega sistema ni skoraj nič spremenilo. Verjamem, da se bo znanost dokopala še do mnogih drugih ugotovitev o vplivu zavesti na biosfero. Ajurveda je v svojem jeziku o tem svoje ugotovitve zapisala že pred tisoč leti. In danes v jezik znanosti prevajamo te stare ugotovitve in spoznavamo, da je znanje o človeku in življenju univerzalno in da vsako področje človekovega delovanja, torej znanost, umetnost ali na primer religija, govori v različnih jezikih o zakonih življenja.

Pravite, da ajurveda razume, da je začetek česarkoli materialnega v polju subtilnega. Kaj je pravzaprav to polje? Kako ga človek zaznava in uravnava? Da je začetek materialnega v subtilnem, je osnovni postulat vseh tradicionalnih medicinskih sistemov in duhovnih učenj različnih religij. O tem že desetletja govori tudi sodobna fizika, tako kvantna fizika kot kozmologija.

Najprej je bilo eno(tno) polje, ki se je pospešeno potiskalo prostor narazen. V njem so bile vse štiri sile narave, to je gravitacija, močna in šibka jedrska sila ter elektromagnetna sila, eno. Potem so se od tega polja 'odlomile' in začele obstajati vsaka zase.

Kvantne fluktuacije so rodile delce. Vsa vidna realnost je sestavljena iz teh delcev oziroma polj, ki se ob interakciji manifestirajo kot delci. Ajurveda trdi, da so ta polja inteligentna in imajo naravo zavesti na različnih ravneh. Polje je torej za ajurvedo določeno stanje zavesti.

Človek seveda lahko oziroma ves čas zaznava različna polja zavesti. Tako je čutno, fizično zaznavanje eno polje zavesti, drugo, subtilnejše polje zavesti je čustveno, tretje, še bolj subtilno polje zavesti je mentalno, racionalno oziroma intelektualno zaznavanje. Abstrakten um je tudi svojstveno, zelo subtilno polje zavesti uma, duhovno pa je še finejše. Vsa ta stanja zavesti človek potencialno lahko zaznava in jih potem, ko v njih ima popolni uvid, tudi uravnava. Potencialno imamo to danost.

Kaj pa dejansko? V resnici je postopno zorenje proti polnemu izrazu naših danosti odvisno od kakovosti človekovega življenja in njegovih zavestnih reakcij na življenjske okoliščine in izzive, od uporabe svobodne volje in izbirah v življenjskih situacijah.

Kaj pravzaprav pomeni uvid v resničnost subtilnega življenja? Popolni uvid v resničnost subtilnega življenja pomeni živeti določeno stanje zavesti. Danes večina ljudi precej obvlada čustveno stanje zavesti, kar pomeni, da so čustva tako integrirana v našo psihološko zgradbo, da določeno čustvo proizvede hipen in skoraj avtomatski duševno telesni odziv. Človek odreagira kot eno na določena čustvena stanja. Tako je recimo zaradi neke svoje želje sposoben mobilizirati vse svoje življenjske sile in delovati v smeri te želje.

Mentalno, racionalno polje zavesti je pri človeku današnjega časa še v fazi "uvidevanja". Le malo ljudi bo danes zaradi kakšne svoje čiste racionalne ugotovitve, torej brez čustvenega naboja, mobiliziralo vse svoje življenjske sile in delovalo v smeri resnice, ki so jo ugotovili z miselnim poljem zavesti. In še manj jih ima uvid v duhovno stanje zavesti, torej dejanskega življenja v tem stanju in njegove popolne psihološke integracije, kot sem opisala zgoraj.

Vsa ta stanja oziroma polja zavesti vplivajo na našo biološko plat, na naše telo, ker dobesedno tvorijo fizične delce različnih kakovosti oziroma lastnosti.

Kako pomembna je prehrana človeka tako pri ohranjanju kot tudi zdravljenju? V ajurvedi je prehrana osrednjega pomena. Kar zadeva snovni obstoj človeka, je esenca hrane, živil, ki jih vse dni svojega življenja vnašamo vase, temelj vseh tkiv. Telesno je namreč človek tisto, kar zaužije, saj živila, ki jih pojemo, hranijo oziroma gradijo naše celice. In te imajo zavest, kar ni le koncept ajurvede, ampak tudi najmanj 30 let stara ugotovitev biološke znanosti.

Hrana bo, po ajurvedi, izgradila kakovostne celice, če je brez kemikalij, če je rastla v čistem okolju in bila deležna harmoničnega polja zavesti tistega, ki jo vzgaja. V nasprotnem primeru bo izgradila inertne, bolj grobe celice. Kakorkoli že, imajo celice različno zavest in z njo vplivajo iz svojega mikrosveta nazaj na naše polje zavesti. Tako telo deluje na zavest in zavest deluje na telo. Tako je krog sklenjen in deluje kot eno.

Kakšno prehrano bi morali na primer uživati ljudje z malignimi obolenji? Maligna obolenja v ajurvedi so, zelo splošno rečeno, izraz sočasnih motenj vseh treh fluidov, to je vata, pitta in kapha, ki se "zapletejo" in so dolgoročno v neravnovesju, najprej na duševni ravni, na ravni zavesti, nato se šele prenese na telo. Določena tkiva tako nimajo več dovolj močne povezave s fino, subtilno energijo, prano, ki "prevaja", materializira, zavest celote v telo. S tem se koordinacija delovanja teh tkiv s celoto zmanjša in na koncu prekine. Ta tkiva imajo zaradi pomanjkanja prane tudi zmanjšan dotok kisika in se začnejo obnašati avtonomno.

Ko je maligni proces prisoten v telesu, je za ajurvedo to tudi znak, da sta prebavni in presnovni "ogenj", kar pomeni prebavni in presnovni encimi, šibka. To pa omogoča nabiranje toksičnih snovi v telesu, zato se v takšnih primerih priporočajo krepčilna in hranljiva živila, ki morajo biti lahko prebavljiva. Prehrana pa se nekoliko razlikuje tudi glede na različne telesne konstitucije in fazo razvoja malignega procesa.

Priporoča se izogibanje mesu in težjim mlečnim izdelkom, ki imajo nizek prebavni ogenj, in pretiravanju s proteini. Maligno tkivo je namreč skoraj čisti protein. Ti naj se zagotavljajo skozi dobro kuhane, lahko prebavljive stročnice, kot sta leča ali na primer mung fižol.

Na katerih področjih je ajurveda še posebej učinkovita? Katerim bolnikom bi jo zlasti priporočali? Ajurveda je medicinski sistem, ki ima, tako kot sodobna medicina, različne veje, kot so kirurgija, pediatrija, socialna medicina, ginekologija in tako dalje. V Sloveniji seveda ni tako razvejana, sama pa opravljam neke vrste ajurvedsko "splošno prakso" oziroma svetovalno delo.

Sicer pa menim, da lahko ajurveda veliko pripomore na področju preventive pri izobraževanju na področju zdravega sloga življenja, prepoznavanju psihosomatskih danosti (konstitucije) in življenju v skladu z njimi.

Prav tako je ajurveda lahko samostojen ali dopolnilni dejavnik pri zdravljenju internih obolenj, razen ogrožujočih akutnih stanj. V ajurvedi ne obstajajo delitve na bolezni, kot jih poznamo v sodobni medicini, kot na primer bolezni trebuha, pljučne bolezni ali enodokrinološke bolezni, temveč jih prepozna kot globino neravnovesij treh temeljnih ustvarjajočih sil, fluidov, to je vate, pitte in kaphe, kakor tudi mnogotere izraze teh neravnovesij na različnih stopnjah razvoja bolezni.

Veliko naših bolezni predstavlja za ajurvedo le eno izmed faz razvoja neravnovesja fluidov, ki, če trajajo, vodijo v naslednje.

S kakšnimi težavami oziroma boleznimi se ljudje največkrat obrnejo na vas? K meni pridejo ljudje z najrazličnejšimi težavami. Od prebavnih in alergijskih motenj do revmatskih, avtoimunih in endokrinoloških obolenj. Prihajajo tudi ljudje z malignimi obolenji, ki si največkrat želijo usmeritev glede prehrane v obdobju zdravljenja.

Predvsem pa so to ljudje, ki spadajo v tri osnovne skupine: • tisti, ki svoje življenje in zdravje doživljajo bolj odgovorno ter subtilno in so sposobni biti ustvarjalni in sočasno prisotni navznoter; • tisti, ki si le želijo več pogovora, dovolj prostora in časa za razlago svojih težav ter za razumevanje napotkov; in • tisti, ki so poskusili zdravljenje v sistemu sodobne medicine, ki pa ni našla odgovora na njihove težave.

Današnja potrošniška družba in njen hiter tempo življenja s številnimi stresi je najbrž vzrok številnim boleznim, hkrati pa zdravje postavlja na sam vrh lestvice vrednot, čeprav se v ozadju tega največkrat skriva želja po zaslužku. Kaj bi svetovali ljudem, kako naj se znajdejo v poplavi najrazličnejših šol zdravega življenja in ponudb tovrstnih izdelkov? Eden od temeljnih nasvetov bi bil, da so zelo pozorni oziroma se izogibajo izdelkov, ponudb ali šol, ki obljubljajo hipno ozdravitev, preobrazbo ali usposobljenost, kakor tudi učinkovito, dolgoročno in preprosto ozdravitev celotne palete resnejših bolezenskih stanj, ki jih človek sam, brez strokovnega vodenja ali vsaj nasveta, lahko s pomočjo dotičnega izdelka ali kratkega seminarja pozdravi.