Vzemite si pet minut za poučno sprostitev in preberite te "pametne" šale

Čudežna svetilka

Uspešen dijak, ki je še posebej nadarjen za kemijo, prejme rezultate pomembnega testa in ugotovi, da je narobe odgovoril samo na eno vprašanje, a to je dovolj, da ne bo sprejet na želeno fakulteto. Za povrhu je zgrešil pri najlažjem vprašanju: "Koliko elektronov ima atom vodika?" Dva, je v ihti, da bi čim prej rešil test, zapisal dijak.

Ko se pozneje razočaran in zatopljen v misli sprehaja po gozdu za domačo hišo, se spotakne ob kovinski predmet. Pobere ga in vidi, da gre za staro oljno svetilko. V trenutku, ko se njegovi prsti dotaknejo svetilke, se pojavi duh in pojasni: "Dragi najditelj, izpolnil ti bom eno željo, katerokoli, ampak moraš se odločiti takoj." Dijak sploh ne razmišlja – zaželi si, da bi pravilno odgovoril na tisto vprašanje. Duh tleskne s prsti in vesolje eksplodira.

Razlaga: Namesto da bi spremenil odgovor na testu, je duh vsem atomom vodika dodal še en elektron. S tem je podrl ravnovesje vesolja, ki je pretežno sestavljeno iz atomov vodika z enim protonom in enim elektronom.

Prometni prekršek

Wernerja Heinsenberga med vožnjo ustavi policijska patrulja. Policist se približa oknu Heisenbergovega avtomobila in vpraša: "Gospod, ali veste, kako hitro ste vozili?" Heisenberg odgovori: "Ne, ampak točno vem, kje sem!"

Razlaga: šala temelji na načelu nedoločenosti, ki ga je zasnoval nemški teoretični fizik Werner Karl Heisenberg. Načelo nedoločenosti, eden od temeljev kvantne mehanike, pravi, da je hkrati nemogoče natančno poznati hitrost in položaj delca.

Policist Heisenbergu nato odvrne: "Drveli ste s 180 kilometri na uro, gospod." Heisenberg se razjezi: "Krasno! Zdaj sem se pa izgubil!"

Na lov

Fizik, inženir in statistik gredo na lov. V daljavi zagledajo jelena, fizik in inženir dvigneta puški. Fizik hitro opravi nekaj osnovnih balističnih izračunov, predpostavi, da bo izstrelek potoval po vakuumu, in pritisne na sprožilec. Naboj pade na tla pet metrov pred jelenom.

Inženir v svojih izračunih upošteva tudi upor zraka in težo naboja, puško nameri malce višje in ustreli. Izstrelek pade na tla pet metrov za jelenom.

Statistik zakriči: "Imamo ga!"

Razlaga: Statistik je izračunal srednjo vrednost med poskusoma fizika in inženirja ter zaključil, da sta strela v povprečju zadela jelena.

Znanstveniki se igrajo skrivalnice

Albert Einstein, Isaac Newton in Blaise Pascal se igrajo skrivalnice. Prvi do deset šteje Einstein. Pascal se skrije, Newton pa na tla nariše kvadrat s stranicami, dolgimi en meter, in stopi nanj. Einstein ga takoj vidi in zmagoslavno izjavi: "Newton, našel sem te!" Newton odvrne: "Ne, našel si Pascala."

Razlaga: osnovna fizikalna enota za pritisk je paskal (angleško pascal), sila enega newtona (ali njutona, tudi 1 N), ki pritiska na površino enega kvadratnega metra. Enota je poimenovana po francoskem matematiku in fiziku Blaisu Pascalu.

Programer gre v trgovino

Žena računalniškega programerja pošlje v trgovino in mu naroči: "Kupi štruco kruha in poglej, ali imajo jajca. Če jih imajo, jih kupi 12." Programer se domov vrne z 12 štrucami kruha.

Razlaga: žena programerju ni dovolj natančno razložila, kaj naj naredi, zato je razmišljal kot računalniški program (če to, potem tisto).

Druga različica šale: Žena računalniškega programerja pošlje v trgovino in mu naroči, naj kupi štruco kruha. Programer se nikoli ne vrne domov.

Požar v hotelu

Fizik, inženir in matematik gostujejo na znanstveni konferenci v tuji državi, prenočujejo pa v isti hotelski sobi. Fizika sredi noči prebudi dim – v sobi je požar! Takoj izračuna hitrost, s katero napredujejo ognjeni zublji, površino goreče preproge in temperaturo sobe ter ogenj pogasi z natančno odmerjeno količino vode. Zadovoljen, ker ni potrošil niti kapljice vode več, kot je treba, gre nazaj v posteljo.

Drugo noč dim prebudi inženirja, soba spet gori! Inženir ne razmišlja – s stene vzame gasilni aparat, pogasi ogenj in gre spat.

Tretjo noč se zaradi ognja prebudi matematik. Razmišlja, računa, analizira. Nato odpre pipo in vidi, da iz nje teče voda, ki lahko pogasi požar. Zadovoljen, ker obstaja rešitev, gre nazaj spat.

Razlaga: šala predstavlja stereotipe v znanstveni skupnosti. Fiziki veljajo za temeljite in natančne, inženirji za praktične, matematiki pa svojih sicer pogosto pravilnih rešitev ne uporabijo v resničnem življenju. Podobno velja za spodnji šali.

Logičen zaključek

Biolog, fizik in matematik sedijo v lokalu in opazujejo hišo na drugi strani ceste. Vanjo najprej vstopita dve osebi, čez nekaj minut pa jo zapustijo tri osebe. Znanstveniki začnejo razglabljati o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo.

"Rešitev je jasna – osebi, ki sta v hišo vstopili najprej, sta se razmnožili," pojasni biolog. "Ne – rešitve ni, saj niso znani vsi parametri problema," meni fizik. Matematik pa, zatopljen v svoje misli, zamrmra: "Če zdaj vstopi ena oseba, bo hiša prazna."

"To je bil zagotovo matematik"

Inženirja in fizika med poletom z balonom na vroč zrak ujame veter in odnese daleč s poti. Ker ne vesta več, kje sta, inženir v upanju, da ga bo kdo slišal, začne kričati: "Na pomoč! Ali nama lahko kdo tam spodaj pove, kje sva?"

Če nekaj ur zaslišita glas: "V balonu na vroč zrak". Fizik reče inženirju: "Ta človek je bil zagotovo matematik. Po urah razmisleka nama je dal odgovor, ki je sicer povsem pravilen, a tudi popolnoma neuporaben."

Kavo s smetano ali brez?

Jean-Paul Sartre v kavarni pokliče natakarico in naroči kavo brez smetane. Natakarica odvrne: "Nimamo smetane, je lahko brez mleka?"

Razlaga: Jean-Paul Sartre je bil francoski filozof, ki je v znanem delu Bit in nič razvijal ideje o pravih izbirah in navideznih izbirah. V tem primeru je naročilo kave brez smetane navidezna izbira, saj izbire v resnici nima – kavarni je tako ali tako zmanjkalo smetane. Če pa se odloči za kavo brez mleka, pa gre za pravo izbiro, saj bi se lahko odločil tudi za kavo z mlekom.