Petek, 27. 6. 2014, 11.58
7 let, 2 meseca
Neurje in toča nista izgovor za vozniške neumnosti
Med močnim neurjem s točo vozniki najprej pomislimo na pločevino svojega vozila. Prav, ampak če se to dogaja na avtocesti, moramo pomisliti predvsem na svojo varnost in varnost drugih na cesti.
Vozila ne smemo ustaviti na avtocesti
Odstavni pasovi so namenjeni zgolj ustavljanju v sili. To pomeni: v primeru okvare vozila ali med zastojem zaradi česarkoli. Čeprav zrna toče tolčejo po vozilu, moramo vožnjo nadaljevati, ne smemo ustavljati, pa naj nas "odrešilni" nadvozi in predori še tako vabijo.
Stoječa vozila na avtocesti so zelo nevarna, čeprav so na odstavnem pasu ali v predoru. Darsove kamere ob vsakem neurju posnamejo vozila, ki iščejo zavetje ne samo na odstavnem pasu, temveč tudi na prometnih pasovih ob njem. Nekateri vozniki celo obračajo in vzvratno vozijo po avtocesti, da bi se skrili v "varno zavetje tunela".
Nasveti, ki jih Dars širi po spletu, na družbenih omrežjih in prek prometnoinformacijskega centra:
1. Na stoječa vozila lahko z veliko hitrostjo naleti drugo vozilo, tovorno, avtobus ...
2. Pri trčenju se lahko vname požar, kar je še posebej nevarno v predorih.
3. Vozniki naj se zavedajo, da je pomembno reševati svoje življenje in življenja sopotnikov, ne pa pločevine vozil.
4. Vozniki naj upoštevajo varnostno razdaljo.
5. Vozniki naj med vožnjo do počivališča ali izvoza uporabljajo desni prometni pas.
Dars in policija opozarjata
Vendar njihova opozorila ne dosežejo vseh voznikov. Ti se ne zavedajo, da je lahko škoda na pločevini drobiž v primerjavi s tisto pri množičnih trčenjih. Pa kaj škoda v denarnici, med neurjem lahko ugašajo življenja! Zato policisti in upravljalci avtocest venomer ponavljajo: "Hitrost prilagodite razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, zapeljite do počivališča ali zapustite avtocesto na izvozu in poiščite kritje."
Policisti svetujejo in opozarjajo, naj vozniki upoštevajo cestnoprometno signalizacijo, ki začne delovati ob spremenjenih voznih razmerah. Vozniki pogosto spregledajo znake za zastoj, drsečo cestno podlago in celo rdeče luči pred vhodi v predore.
Voziti moramo naprej, vendar kako?
Hitrost vožnje naj bo prilagojena vidljivosti, kakršno omogočajo brisalci pri najhitrejši stopnji delovanja. Opazujete dogajanje, kolikor je le mogoče daleč pred seboj, in enako pozorno spremljajte promet za sabo.
Vključite zadnji brisalec, luči za meglo pa takrat, kadar je vidljivost slabša od 50 metrov. Kadar kot zadnji v koloni na avtocesti obstanete, vključite varnostne utripalke in se pomaknite skrajno desno ali pa skrajno levo, odvisno od tega, po katerem prometnem pasu se bližate stoječima kolonama.
Pri ustavljanju z varnostnimi utripalkami sprva pustite pred seboj deset ali 20 metrov prostora, kamor se lahko rešite, če bi kdo za vami pripeljal prehitro Med ustavljanjem v ogledalih opazujte vozila, ki se vam bližajo. Ko ste prepričani, da se vozila za vami bližajo varno, zavzemite ustrezno mesto v stoječi koloni.
Koliko vas bo po zakonu stalo neprimerno reševanje pločevine pred točo?
Policija opozarja, da je kjerkoli na avtocesti prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev in parkiranje (30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa). Poleg tega je na odstavnem pasu ali odstavni niši prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen v sili (30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa). Za vse to je predpisana globa 300 EUR.
Vsa ostala prepovedana parkiranja in ustavitve so določene v 65. členu Zakona o pravilih cestnega prometa, kjer je predpisana globa od 40 do 80 EUR. Globa je odvisna od okoliščin in mesta, kjer se voznik ustavi.
Aquaplaning je smrtno nevaren. Prilagodite hitrost!
Hitrost vožnje moramo med nalivom ali točo nujno znižati, prilagoditi jo moramo tudi svojemu vozilu. Pomislimo, v kakšnem stanju so naše pnevmatike. Če je globina profila na zakonski meji 1,6 milimetra, se vam ne piše prav dobro. Na prvi površini z malo več vode bodo kolesa vašega vozila zaplavala brez stika s cestno površino, sledi lahko pirueta, ki jo tudi ESP težko prepreči.
Na varnost vplivajo tudi slabe vozne površine
Med močnim nalivom se vsaka guma sreča z aquaplaningom, nove gume manj od starih in ožje gume manj od širših. Tudi struktura in zmes gume ter oblika kanalov vplivajo na kakovost stika s cestno podlago. Starejše kot so in več kot so prevozile, manj oprijema s cestno podlago omogočajo. Dobro se je spomniti tudi na tiste podatke o lastnostih gum, ki smo jih pridobili že med nakupom.
Na avtocestah je odvodnjavanje sicer urejeno, vendar vsa voda ne more takoj odteči. Aquaplaning lahko pričakujete oziroma se nanj pripravite z zmanjšano hitrostjo zlasti na prehodih iz klanca navzdol v ravnino. Naše cestne površine so, kot vemo, v zadnjem obdobju slabše vzdrževane, pojavljajo se luknje, v katerih se nabira voda, in vzdolžne kolesnice v asfaltu pa lahko postanejo prava vodna korita.
Zaradi odlašanja z zamenjavo izrabljenih gumic brisalcev se boste med prvim neurjem kesali. V kombinaciji z neočiščenim vetrobranom boste cesto gledali skozi zmazek in premišljali, ali je bolje voziti z brisalci ali kar brez njih. Če se boste nad svojo malomarnostjo skupaj s sopotniki še pošteno razjezili, bo kabina v hipu zarošena. V takem primeru morajo zares delovati tiste besede, s katerimi so vas pospremili na pot: "Pa srečno vožnjo!"