Petek, 27. 12. 2024, 22.02
1 teden, 2 dneva
Izpusti CO2 in hitrost elektrifikacije avtomobilskih znamk
CO2 in milijardne kazni: le redki se novega leta ne bojijo, večino čakajo težki izzivi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,19
BMW je med redkimi tradicionalnimi znamkami, ki se lahko leta 2025 izognejo kaznim za previsok izpust CO2.
Le redki avtomobilski proizvajalci so v Evropi blizu hitrosti elektrifikacije, ki jim leta 2025 omogoča, da se izognejo visokim kaznim zaradi preseženih izpustov CO2.
Kot smo že napovedovali, se z letom 2025 začne obdobje ostrejših predpisov glede povprečnega izpusta CO2 (93,6 g) za avtomobilske proizvajalce v Evropi. S 1. januarjem bodo potrebovali okvirno vsaj okrog 22 odstotkov deleža električnih vozil, da se bodo izognili visokim kaznim. Te za vsak preseženi gram CO2 predvidevajo kazen 95 evrov za vsak novoregistrirani avtomobil. Na udaru so predvsem velikoserijske znamke, kot je na primer Volkswagen.
Blizu ciljnim vrednostim so le redki
Glede na podatke o deležu prodaje električnih vozil za letošnjih prvih devet mesecev bi se tem kaznim (ali odkupu eko kreditov od konkurence) izognili le redki. Stoodstotna je kajpak Tesla, blizu temu bi bil tudi BYD (prodaja le električnih in priključno hibridnih avtomobilov), tretji najuspešnejši Geely pa je imel 42-odstotni delež električnih pogonov.
Nad omenjenimi 22 odstotki sta bila po podatkih analitične družbe JATO Dynamics še SAIC (34 %) in BMW (22 %). Ti podatki nakazujejo raven elektrifikacije znamk, a nove bilance CO2 se bodo začele pisati z začetkom novega leta in zato bo marsikdo z registracijo električnih vozil taktično počakal do leta 2025.
Stellantis je bil v prvih treh četrtletjih pri enajstih odstotkih, prav tako Volkswagen, Renault pri sedmih, Toyota pri dveh odstotkih deleža električnih pogonov. Nekatere znamke na drugi strani izstopajo po lastnem deležu hibridnih avtomobilov – pri Toyoti znaša delež hibridov 80 odstotkov, pri Hondi celo 86 odstotkov.
"Brez jasne politične strategije Evropske komisije do konca leta 2024, kot to zahtevajo tudi nemška, francoska, italijanska in druge evropske vlade, tvega avtomobilska industrija izgubo do 16 milijard evrov investicijske zmogljivosti zaradi plačevanja kazni, zmanjšanja proizvodnje, sodelovanja s tujimi konkurenti ali prodaje električnih vozil z izgubo," so se ob koncu leta odzvali pri Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA.
Kdo bo lahko prodajal "eko kredite"?
Glede na letošnje prodajne številke proizvajalcem grozijo kazni v višini okrog 15 milijard evrov. Taka je bila ocene Luce De Mea, izvršnega direktorja Renaulta in predsednika Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Samo Volkswagnov koncern bi lahko čakale kazni od 1,5 do celo 4,5 milijarde evrov, če v letu 2025 ne izboljšajo svojega električnega programa.
Začasna rešitev je lahko povezovanje s konkurenco in odkup eko kreditov. Po oceni analitikov bi lahko kredit stal 20 evrov za preseženi gram, kar je torej še vedno precej manj kot znašajo kazni. Poleg Volva jih bodo lahko prodajali pri Tesli in kitajskem BYD, ki izdeluje le avtomobile s priključnim kablom. Cilje za 2025 že izpolnjuje tudi kitajski SAIC s svojo znamko MG.
Pri elektrifikaciji velike razlike med evropskimi državami
Med posameznimi državami še naprej izstopajo tiste v severnem delu Evrope. Na vrhu je Norveška, ki je imela 87-odstotni delež, Danci so prvih devet mesecev sklenili z 48-odstotnim in Švedi s 34-odstotnim deležem. Nad 20 odstotki so bile Belgija (27 %), Finska (28 %) in Luksemburg (27 %).
Slovenija je imela le petodstotni delež električnih vozil in spada po hitrosti elektrifikacije novih avtomobilov v najnižji razred evropskih držav. V naši soseščini izstopa Avstrija s 17-odstotnim deležem električnih vozil.
