Ponedeljek, 23. 12. 2024, 22.23
2 dneva, 11 ur
Izbor Slovenski avto leta
Kaj takoj “kupimo”, kaj pa zares zmoti? Med finalisti iskali zanimive detajle. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
Pet finalistov v izboru Slovenski avto leta 2024 smo še enkrat zbrali na enem mestu.
V finalnem delu izbora Slovenski avto leta 2025 je pet avtomobilov, ki so v prvem krogu dobili največ glasov sodelujočih medijev. Po abecednem vrstnem redu so to citroën C3, dacia duster, peugeot 3008, renault symbioz in škoda superb. Vabljeni h glasovanju, saj boste o pomembnem delu točk v finalu odločali prav bralci v izboru sodelujočih medijev. Z oddanim glasom se potegujete tudi za tri lepe nagrade.
Robustnejši SUV, dinamični križanec in klasični karavan.
Na poligonu Centra varne vožnje AMZS na Vranskem smo pet finalistov preizkusili v dveh zanimivih preizkusih, ki sta bila zanimiva tako z vidika aktivne varnosti avtomobilov kot zavedanja, da je tudi v najmodernejših avtomobilih še vedno nepogrešljiv stalen nadzor voznika. Več o vtisih testov na drsni plošči in samodejnem zaviranju v sili ob vzvratni vožnji v prihodnjih dneh.
Med petimi finalisti pa smo podrobneje izpostavili malenkosti, ki nas pri avtomobilih najbolj navdušijo in motijo. To so podrobnosti, ki morda niso ključne za celovito oceno avtomobila, lahko pa nanjo prav gotovo vplivajo – tako pri izboru za slovenski avto leta kot tudi pri izbiri med potencialnimi kupci.
Citroën C3
Citroën C3 ima v notranjosti dobro razmerje med digitalnimi rešitvami in analognimi stikali, tako da je upravljanje vozila nemoteče. C3 ima koncept merilnikov, na katere gledamo prek volanskega obroča. Medtem ko pri nekaterih znamkah taka postavitev pomeni, da vsi na merilnike dejansko ne vidijo (vidimo) dobro, so pri Citroënu tak koncept očitno izdelali drugače in preprosto bolje. Na merilnike se dobro vidi. Minus? Volan ni nastavljiv po globini, kar dobro počutje za volanom omeji na tiste voznike, ki niso kaj prida višji kot 180 centimetrov, levo zadaj je še vedno le odprtina za gorivo in ne vtičnica. Električni C3 je pomemben del zgodbe tega avtomobila, a na cestah v Sloveniji ga za zdaj še ni.
Dacia duster
Dacia duster je z novo generacijo postala oblikovno najbolj moderna in vpadljiva do zdaj. Njen videz na cesti danes sodi celo med glavne adute avtomobila, kar v njenih prvih generacijah ni veljalo. Duster je odličen za tistega, ki bo lahko izkoristil njegovo robustnost in štirikolesni pogon. Ta je na voljo le s klasičnim bencinskim motorjem in ročnim menjalnikom, ki ni najboljši, samodejni menjalnik pa je del hibridnega pogona – ta pa nima štirikolesnega pogona. Dusterju lahko očitamo le tri zvezdice na varnostnem testu EuroNCAP, pozitivna podrobnost pa so integrirani strešni nosilci.
Renault symbioz
Renault symbioz je še eden izmed športnih terencev v ponudbi Renaulta, ki z izjemo clia in nove električne petke v svoji modelni paleti nima več ničesar avtomobilsko klasičnega. Symbioza lahko opišemo kot podaljšanega capturja, a vsaj z novim nima veliko skupnega. Symbioz je oblikovno zelo vpadljiv in moderen, zelo je podoben električnemu scenicu. V notranjosti v oči padeta generacijo starejši infozabavni vmesnik z zaslonom in ročica samodejnega menjalnika, kar poznamo iz prejšnje generacije capturja. Renault se je očitno od Dacie naučil smotrnosti uporabe že amortiziranih rešitev. Symbioz je na drugi strani prostoren, praktičen in tudi vozniško dovolj prepričljiv.
Peugeot 3008
Peugeot je med vsemi finalisti oblikovan najbolj dinamično in vpadljivo, je tipičen predstavnik oblikovalskega jezika te francoske znamke. To je bil prvi Stellantisov avtomobil s platforme STLA medium. Vozilo ima tako hibridni bencinski motor kot tudi polno električno različico. Ta je v svojem segmentu dejansko zelo konkurenčna, kar smo letos ugotavljali med Ljubljano in Budimpešto, a je tudi precej dražja. Hibridni 3008 je lahko precej varčen, z nekaj manj pazljivosti pa poraba hitro poskoči tudi nad sedem litrov na sto kilometrov. Notranjost 3008 je taka, da ne bo povšeči vsem – izrazito je digitalna in marsikdo bo želel več fizičnih gumbov oziroma lažje upravljanje določenih elementov vozila.
Škoda superb
Super je pri Škodi v Sloveniji prodajno v senci kodiaqa, kar kaže na večje zanimanje za športne terence kot klasične karavane. Kljub takim trendom pa Škoda z novim superbom nadaljuje uspešno zgodbo tega avtomobila. Ta je narejen kakovostno, superb je še naprej prostorsko odličen. Večjih tehničnih novosti sicer ne prinaša, kar morda kaže na zgornjo mejo razvoja pri avtomobilih s klasičnimi pogoni. Superb je na voljo tudi kot priključni hibrid, prav tako pa tudi z dvolitrskim bencinskim in dizelskim motorjem. Med novostmi je element z vrtljivimi gumbi na sredinski konzoli, s katerimi voznik upravlja klimatsko napravo, vozne profile in podobno.
Nov sistem upravljanja z delom vmesnika v škodi superb.
Na merilnike v citroënu C3 se prek volanskega obroča dobro vidi.
Vpadljiva zunanjost novega renault symbioza, ki bi mu bolj pripadalo ime scenic (in električnemu scenicu symbioz).
Pri C3 na cestah še čakamo prve primerke električne različice.
