Torek, 14. 5. 2024, 22.21
6 mesecev, 1 teden
Ključno za elektromobilnost bo obdobje 2025-2030
Kdo s figo v žepu, kdo še verjame? Mnogi že taktizirajo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,20
Ford je ena izmed znamk, ki želi že konec desetletja v Evropi prodajati le še električne modele. Za zdaj se zdi cilj še zelo oddaljen. Po mustangu mach-e bo električna novost novi explorer, ki prihaja z Volkswagnove platforme MEB.
Glede na trenutno ponudbo večine električnih avtomobilov je že stagnacija, kaj šele rahla rast prodaje (letos +3,5 %), objektivno lep uspeh. Mnoge proizvajalce prehod na električne pogone upravičeno skrbi, več evropskih znamk vzporedno še vedno vodi tako bencinsko kot električno linijo. Bodo odločale cene ali nova kitajska konkurenca?
V prvem četrtletju so v Evropi (EU, V. Britanija, EFTA) prodali 448 tisoč električnih avtomobilov, lani v tem obdobju 433 tisoč. Prodaja je torej letos boljša za 3,5 odstotka. Najbolj je letos rasla prodaja klasičnim hibridom (+19,7 %), padla pa je prodaja novih avtomobilov z bencinskim (-1 %) in dizelskim motorjem (-10,8 %). Celoten trg je letos v prvem četrtletju v Evropi zrasel za 4,9 odstotka.
Evropske avtomobilske proizvajalce čaka še veliko odločnosti in vihanja rokavov pri nižanju cen, če želijo občutno povečati prodajo svojih električnih avtomobilov in slediti strategijam o večinoma električni prodaji v naslednjem desetletju.
Nova opel frontera.
Frontera zadnji novi opel z možnostjo klasičnega motorja?
Opel je ena izmed Stellantisovih avtomobilskih znamk, ki so že začrtale strategijo električne prihodnosti. Stellantis za zdaj tudi v drugi generaciji vozil stavi na multipogonsko platformo, ki omogoča tako bencinske (blago hibridne) kot polno električne pogone.
Tako so znamke, kot so Citroen, Peugeot, Fiat, Lancia, Alfa Romeo in tudi Opel, pripravljene na različne možnosti uporabe pogonov v prihodnje. V roku petih let je težko pričakovati večji preboj električnih pogonov, saj je razlika med enako opremljenim bencinskim ali električnim peugeotom (ali citroenom, oplom …) vsaj deset tisoč evrov. Za podoben denar so na trgu sicer še razred večji kitajski avtomobili, ki pa za zdaj bolj grozijo iz ozadja kot stopajo v prve prodajne vrste.
"Od leta 2025 bomo v novih modelih ponujali le še električne pogone. Še vedno verjamemo, da je to prava pot za naprej," je za Autonews Europe povedal predsednik Opla Florian Huettl. Nova grandland in frontera, to je naslednik modela crossland, naj bi bila zadnja opla tako z bencinskim kot električnim motorjem. Frontero so uradno razkrili prav včeraj.
Tesla model Y ostaja najbolje prodajani električni avtomobil v Evropi.
Tudi kitajski MG Motor ni le električen. Letos bodo veliko stavili na hibridnega MG3.
Delež električnih pogonov večine evropskih znamk pod 20 odstotki
Opel je lani globalno prodal 670 tisoč avtomobilov, med temi je bilo šele 15 odstotkov električnih. To je neposredni dokaz, kako daleč so praktično vsi veliki proizvajalci od električne prihodnosti – vsaj dokler bodo imeli v ponudbi še od deset do 15 tisoč evrov cenejše primerljive hibridne avtomobile.
V Evropi je imel lani med vsemi večjimi avtomobilskimi znamkami, če seveda odmislimo popolnoma električno Teslo, le kitajski MG Motor vidnejši delež (46 %) električnih pogonov. Pri večini evropskih tradicionalnih znamkah, ki šele pripravljajo na eni strani tehnično naprednejše platforme in obenem dostopnejše manjše modele, je bil električni delež še krepko pod 20 odstotki.
Potem ko je Renault izdelal električnega scenica, so razkrili še podobno velikega, a hibridnega symbioza.
Trg čaka cenejše električne avtomobile. Kako "poceni" bodo, je za zdaj še težko napovedati. Renault "petko" napoveduje z izhodiščno ceno 25 tisoč evrov.
Kakšna cena bo še sprejemljiva?
Pot do večjega deleža električnih avtomobilov znotraj ene znamke vodi prek cenejših električnih avtomobilov. Danes pri Oplu električna corsa-e stane vsaj 32 tisoč evrov. Opel prav tako načrtuje manjši in cenejši avtomobil, ki naj bi stal okrog 25 tisoč evrov. Ali bo to realna cena ali pa bo z uporabno baterijo in nekaj opreme že narasla na 30 tisoč evrov, bo pokazal čas.
Stellantis bo prodajal tudi cenejše kitajske avtomobile
V Evropo postopoma vstopajo novi kitajski proizvajalci. Poleg BYD, Chery Auta in Geelyja se bo v Nemčijo s svojimi posli iz Kitajske preselila mlada znamka Aiways, prek Stellantisa v Evropo že letos prihaja znamka Leapmotor. Stellantis je v njej kupil 20-odstotni delež in bo skrbel za prodajo v Evropi.
Na voljo bosta leapmotor C10, ki je dimenzijsko primerljiv s teslo model Y, ob tem pa še 3,6 metra dolg mestni malček leapmotor T03. Prvega bodo proizvajali na Kitajskem, malčka pa v eni izmed tovarn v Evropi. Leapmotorjev avtomobil bo neposredni tekmec dacie spring. Za zdaj zanj glede cen še ni napovedi.
Mercedes ni zadovoljen s prodajo premijskega EQS.
Skrbi pri Fordu, še bolj pri Mercedes-Benzu …
O strategiji, da z letom 2030 v Evropi prodajajo le še električne modele, bodo še enkrat premislili pri Fordu. Tudi njihova električna ponudba je za zdaj številčno še zelo skromna.
Previdnejši so tudi pri Mercedes-Benzu. Načrt, da dosežejo 50-odstotni tržni delež električnih pogonov, so z leta 2025 prestavili na leto 2030. Takrat bodo zgolj električne avtomobile prodajali tam, kjer bodo to tržne razmere omogočale.
Mercedes-Benz je domnevno preklical razvoj nove luksuzne električne platforme MB.EA large, je poročal nemški Handelsblatt. Namesto dragega razvoja te platforme bodo raje nadalje razvijali platformo MB.EV medium, prilagojeno tako 400- kot 800-voltni zasnovi, ki je trenutno osnova avtomobilov EQE in EQS. Pri Mercedesu z njuno prodajo niso zadovoljni.
Lani najbolje prodajani avtomobil s ceno vsaj 45 tisoč evrov
Najbolje prodajani električni avtomobil v Evropi je tudi letos tesla model Y, ki nudi predvsem celovit paket praktičnosti, smiselne cene, pogona in vsesplošne uporabnosti. V Sloveniji tak avtomobil trenutno stane vsaj 45 tisoč evrov. Prodajne številke kažejo, da kupce zanimajo celoviti in dovolj posebni električni avtomobili ali pa cenovno smiselna vozila. V Sloveniji je dober primer prodajni uspeh cupre born, ki so ji trgovci uspeli ceno spustiti pod mejo 35 tisoč evrov in tako omogočiti kupcem polno subvencijo 6.500 evrov.
