"Kitajska bo ob milijone delovnih mest. Veliko podjetij bo propadlo."

20.25 V ZDA se je vnela razprava o formuli izračunavanja carin Trumpove vlade

Številni opazovalci v ZDA so ugotovili, da je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri uvedbi carin uporabila neobičajno metodologijo, ki med drugim upošteva le primanjkljaj v blagovni menjavi, ne pa tudi ameriškega presežka v trgovini s storitvami, poroča ameriška televizija CNBC.

Trumpova vlada je tako uvedla 10-odstotne carine tudi proti državam, s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek. Ameriški mediji pa opozarjajo tudi na dejstvo, da bodo carine med drugim veljale za ozemlja v Tihem oceanu, ki so brez prebivalcev.

Trump je v sredo napovedal uvedbo vzajemnih carin praktično s celotnim svetom, pri čemer je vsaki državi odmeril 10-odstotne carine na ves izvoz v ZDA. Za določene države in EU je določil še višje carine, pri čemer je trdil, da gre za zelo prijazne vzajemne carine, ker prihajajo s 50-odstotnim popustom.

Predsednik ZDA in Bela hiša sta na družbenih omrežjih delila vrsto grafov s podrobnimi podatki o carinskih stopnjah držav za uvoz iz ZDA, ki naj bi vključevale tudi manipulacije z valutami in necarinske trgovinske ovire, kot so davki na dodano vrednost in drugo.

"Trumpova vlada trdi, da Kitajska Združenim državam zaračunava 67-odstotne carine. Po uradnih podatkih so imele ZDA leta 2024 s Kitajsko 295,4 milijarde dolarjev primanjkljaja, medtem ko je bilo uvoženo blago vredno 438,9 milijarde dolarjev. Ko 295,4 milijarde dolarjev delite s 438,9 milijarde dolarjev, dobite rezultat 67 odstotkov," poroča CNBC.

Novinar James Surowiecki trdi, da predsednikove carine slonijo na poenostavljeni formuli, ki trgovinski primanjkljaj ZDA s posamezno državo deli z njenim izvozom v ZDA.

"V bistvu so za vsako državo vzeli naš trgovinski primanjkljaj z njo in ga delili z izvozom te države k nam. Tako imamo z Indonezijo 17,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja, kar so delili z 28 milijardami dolarjev vrednega indonezijskega izvoza v ZDA in prišli do številke 64 odstotkov, kar je po Trumpovih trditvah carinska stopnja, ki nam jo zaračunava Indonezija. Kakšen izjemen nesmisel," je na družbenem omrežju X zapisal Surowiecki.

Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desia je tej trditvi oporekala in navedla sporočilo za javnost Urada ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR), v katerem je navedeno, da se carinske stopnje opirajo na osnovni pristop, in navedla matematično formulo. Surowiecki je odgovoril, da je to ista formula, ki jo je oblikoval sam.

"Če so trgovinski primanjkljaji trajni zaradi carinskih ali necarinskih politik in osnovnih dejavnikov, je carinska stopnja, ki je skladna z izravnavo teh politik in osnovnih dejavnikov, vzajemna in pravična," je zapisano na spletni strani USTR.

"To je resnično neverjetno. Ne vem, ali je napačno obveščena ali zavaja. V vsakem primeru je vlada naš trgovinski primanjkljaj z državo delila z našim uvozom v to državo in to prepolovila, ker naj bi bil Trump prizanesljiv. Obenem pa je uvedla 10-odstotne carine tudi proti državam, s katerimi imamo presežek," je opozoril Surowiecki.

20.07 ZDA ustavile oddajanje Radia Svobodna Evropa v Rusiji

Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa je izklopila satelit, ki je prenašal oddajanje Radia Svobodna Evropa (RFE/RL) v Rusiji, je danes sporočil izvršni direktor tega medija s sedežem v Pragi Stephen Capus.

"Danes smo prišli v službo in videli, da je (ameriška agencija za globalne medije) USAGM izklopila satelitske storitve, ki segajo v Rusijo," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Capus.

Odločitev vpliva na oddajanje televizijskega programa Current Time v ruskem jeziku v Rusiji, Ukrajini, Srednji Aziji, Vzhodni Evropi in drugod.

RFE/RL se je sicer v sporu z ameriško vlado znašel že prej, saj se je Trump marca odločil razpustiti agencijo USAGM, ki je za pristojna financiranje radia. Radio se je na odločitev pritožil na zvezno sodišče v ZDA, češ da Trumpova odločitev ni zakonita, ker je ameriški kongres za medij za letos že odobril 77 milijonov dolarjev.

Ameriški zvezni sodnik v okrožju Columbia je pritožbi radia ugodil in z odredbo začasno preprečil ustavitev njegovega financiranja. Capus je nato konec marca sporočil, da je USAGM umaknila odločitev o ustavitvi financiranja za letošnje leto.

"Mislim, da ni nobenega dvoma, da bi nas Trumpova administracija rada ukinila," je danes še dejal izvršni direktor Radia Svobodna Evropa.

20.04 Kanada uvaja 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz ZDA

Kanadski premier Mark Carney je danes napovedal, da bodo uvedli 25-odstotne carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Carine bodo veljale za vse avtomobile, ki niso pokriti s sporazumom o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).

Predsednik ZDA Donald Trump v sredo Kanade in Mehike ni vključil v vzajemne carine, saj je proti obema državama že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz, ki ni krit z določili USMCA. Če bi se obe državi z Washingtonom uspeli dogovoriti za odpravo teh carin, pa ju avtomatično čakajo 12-odstotne carine za uvoz, ki ga USMCA ne krije.

Carney je ocenil, da bo Trumpova trgovinska vojna zlomila svetovno gospodarstvo. "Sistema svetovne trgovine, zasidranega v ZDA, na katerega se je Kanada zanašala od konca druge svetovne vojne ... je konec," je še dejal kanadski premier.

"Osemdesetletnega obdobja, ko so ZDA prevzele vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu, oblikovale zavezništva, ki so temeljila na zaupanju in medsebojnem spoštovanju ter se zavzemale za prosto in odprto izmenjavo blaga in storitev, je konec," je dodal in razvoj dogodkov označil za tragedijo.

Carney je že prej dejal, da je starih dobrih odnosov med ZDA in Kanado zaradi Trumpovih carin in groženj s prevzemom Kanade konec. Voditelja sosednjih držav sta pred kratkim sicer govorila po telefonu, vendar pa je Carney dejal, da bo morebitno srečanje s Trumpom odvisno od spoštljivosti predsednika ZDA.

20.01 WTO: Ameriške carine bi lahko obseg svetovne trgovine letos zmanjšale za en odstotek

Napovedana uvedba carin na večino uvoza blaga v ZDA bi lahko povzročila zmanjšanje obsega svetovne trgovine z blagom v letošnjem letu za en odstotek, vplivala bi lahko tudi na obete gospodarske rasti, je danes opozorila generalna sekretarka Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala. Pozvala je tudi k umirjanju napetosti.

"Dogodki se hitro odvijajo, naše prve ocene pa kažejo, da bi ti ukrepi, skupaj s tistimi, ki so bili uvedeni od začetka leta, lahko pripeljali do tega, da bi se obseg svetovne trgovine z blagom v letošnjem letu zmanjšal za en odstotek," je zapis generalne sekretarke WTO povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Ta ocena je za štiri odstotne točke slabša od dosedanjih ocen WTO, je povedala Okonjo-Iweala.

Člane WTO je zato pozvala, naj odgovorno obvladujejo napetosti, do katerih je prišlo zaradi ameriških ukrepov. "Zelo sem zaskrbljena zaradi trenutnega stanja in možnosti stopnjevanja v carinsko vojno s ciklom povračilnih ukrepov, ki vodijo v nadaljnje zmanjšanje trgovine," je zapisala Okonjo-Iweala.

Poudarila je, da kljub ameriškim ukrepom velika večina svetovne trgovine še vedno deluje v okviru tako imenovanega statusa "držav z največjimi ugodnostmi", ki državam prepoveduje diskriminacijo med svojimi trgovinskimi partnerji. "Naše ocene kažejo, da ta delež trenutno znaša 74 odstotkov, medtem ko je bil na začetku leta 80-odstoten," je dejala Okonjo-Iweala.

Ob tem je izpostavila, da je bil WTO ustanovljen ravno za take trenutke, in sicer "kot platforma za dialog, za preprečevanje stopnjevanja trgovinskih konfliktov ter za podporo odprtemu in predvidljivemu trgovinskemu okolju".

18.42 Macron: Napoved carin je kruta in neutemeljena

Nove carine, ki jih je v sredo napovedal ameriški predsednik Donald Trump, so "krute in neutemeljene" in bodo imele velik vpliv na evropsko gospodarstvo, je danes ocenil francoski predsednik Emmanuel Macron. Prepričan je, da bodo negativne posledice teh ukrepov nosili tudi Američani, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

"Sinoči sprejeta odločitev je kruta in neutemeljena," je Macron dejal pred sestankom s predstavniki vseh sektorjev, ki jih bodo prizadeli ameriški ukrepi. Sestanka so se udeležili tudi francoski premier Francois Bayrou in več ministrov.

Macron je prepričan, da je Trumpova odločitev o uvedbi carin na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric pretirana in da bo pomembno vplivala na vse sektorje evropskega gospodarstva in izvoza. "Na začetku srečanja želim poudariti predvsem to, da bodo carine negativno vplivale predvsem na ameriško gospodarstvo. Nekaj je gotovo: zaradi teh odločitev bodo ameriško gospodarstvo in Američani, bodisi podjetja ali državljani, postali šibkejši in revnejši," je po navedbah AFP dejal francoski predsednik.

Menil je, da mora EU v tem trenutku ostati enotna in odločna. Prepričan je namreč, da je v tem trenutku bolje držati skupaj kot delovati samostojno.

Ob tem je pozval k zamrznitvi francoskih naložb v ZDA, dokler nove ameriške carine ne bodo razjasnjene. "Prihodnje naložbe, naložbe, napovedane v zadnjih tednih, je treba začasno prekiniti, dokler se položaj z ZDA ne razjasni," je dejal Macron.

"To je napad na trgovinski red, ki je ustvaril blaginjo po vsem svetu, trgovinski red, ki je v bistvu rezultat ameriških prizadevanj," pa je že pred tem v Berlinu dejal odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz. Zatrdil je, da so v iskanju rešitve pripravljeni na pogovore z ameriško vlado, a je hkrati dejal, da se bo EU v primeru neuspelih pogajanj odzvala "odločno, močno in primerno".

16.19 Bojan Ivanc, GZS: Odločitev EU o odzivu na ameriške carine bo zelo zahtevna

Odziv na ameriške carine bo velik izziv za evropsko politiko, če želi preprečiti dodatno škodo za domače gospodarstvo, je napoved ameriških carin danes dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Takšna trgovinska politika ZDA je po njegovih besedah sicer presenetljiva, saj bo škodovala tudi ameriškim podjetjem.

Skupni izvoz blaga iz EU v ZDA je lani predstavljal približno tri odstotke bruto domačega proizvoda EU, z vidika dodane vrednosti pa je bil delež približno 1,5-odstoten, je dejal Ivanc. "Z makroekonomskega vidika torej ni večjega tveganja, da bi zaradi teh učinkov padli v recesijo, vsekakor pa obstaja nevarnost predvsem z vidika, kako se bodo na carine odzvale druge države," je povedal.

Izziv za Evropo bi po njegovih besedah lahko predstavljal predvsem močno povečan uvoz iz Azije, za katero je za ZDA drugi najpomembnejši trg. Zato bo morala morda tudi Evropa sčasoma poseči po določenih carinah, da bi zaščitila proizvodnjo na evropskih tleh. Če bi se te carine nato prelile v končne cene za potrošnike, pa bi to znova spodbudilo inflacijo, je opozoril.

Po njegovem mnenju se Evropska komisija ne bo odzvala z grožnjo univerzalnih carin, tvegala pa bi tudi, če bi ocarinila posamezne skupine izdelkov. "Evropska politika je pred kar velikim izzivom. Na drugi strani pri evropski civilni družbi vidimo, da ji ni vseeno, saj izvaja selektivne bojkote ameriških izdelkov," je dejal.

Evropska komisija bi morala po njegovem mnenju v odzivu na carine izpostaviti velik presežek, ki ga ZDA ustvarjajo pri izvozu storitev. Ameriški tehnološki velikani namreč v Evropi ustvarjajo visoke dobičke. "Tudi mi imamo torej gospodarsko gledano precej močne argumente," je dejal.

Škodo zaradi carin bodo po njegovih besedah utrpele tudi ameriške multinacionalke, saj mnoge surovine uvažajo iz Azije ali pa imajo tam proizvodnjo. Dvomi, da bo Trump s carinami dosegel želeni cilj: "Menim, da bodo povzročile predvsem rast cen v ZDA, kar bo povečalo pritisk na blaginjo Američanov."

Tudi sicer je uvedbo takšnih carin po njegovih besedah zelo težko utemeljiti s strokovnimi argumenti. "Temeljijo na neki psevdoekonomski znanosti, ne na znanstveno-strokovnem pristopu," je ocenil.

Trumpova administracija trgovinskim partnericam ZDA očita tudi, da ameriškim podjetjem z uvajanjem višjih standardov postavljajo številne ovire. Kot je poudaril Ivanc, se je treba glede tega vprašati, ali je ameriški trg za Evropo res tako pomemben, da bi pristala na poenotenje z ameriškimi standardi. EU s standardi namreč ščiti domačo proizvodnjo in od tujih proizvajalcev zahteva prilagoditve. "Vendar pa to ni diskriminacija, temveč morajo tuji proizvajalci le upoštevati naša pravila igre," je dejal. To je po njegovih besedah pomembno tudi z varnostnega vidika.

Slovenska podjetja so bolj kot od ameriškega odvisna od evropskega trga, zato je zanje pomembneje, ali bo Evropa povečala javne izdatke za infrastrukturo in obrambo, je dodal.

16.15 Trump: ZDA bodo postale močnejše

Ameriški predsednik Donald Trump je po pretresih na svetovnih delniških trgih zaradi napovedanih carin na uvoz blaga prepričan, da bodo ZDA postale "precej močnejše".

V odzivu na družbenem omrežju Truth Social je današnje dogajanje po svetu glede napovedanih carin primerjal z zdravniškim posegom. "Operacija je končana! Pacient je preživel in okreva. Prognoza je, da bo pacient precej močnejši, večji, lepši in bolj odporen kot kdajkoli prej," je slabo uro pred odprtjem borze v New Yorku zapisal ameriški predsednik.

Vlagatelje na Wall Streetu je poskušala pomiriti tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. "Zaupajte predsedniku Trumpu. To je predsednik, ki še bolj intenzivno izvaja svojo preverjeno gospodarsko formulo," je dejala v pogovoru za televizijo CNN.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kaže, da je Leavitt izključila možnost, da bi Trump umaknil katero od napovedanih carin, preden bodo te uvedene. "Predsednik je v sredo jasno povedal, da to niso pogajanja," je dejala. "Pripravljen se je odzivati na klice, vendar je v sredo pojasnil, zakaj to počnemo," je še povedala.

Ameriški predsednik je v sredo napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz vsega sveta, kar bo začelo veljati v soboto, 5. aprila, ter še višje carine za okrog 60 držav in EU, ki bodo uveljavljene prihodnjo sredo, 9. aprila.

Indeksi na osrednjih borzah v Aziji in Evropi so se po Trumpovi predstavitvi obarvali rdeče. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 3,11 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v sredo.

Londonski indeks FTSE 100 je 1,44 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je doslej nazadoval za 2,41 odstotka, pariški CAC 40 pa za 3,01 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 2,56 odstotka in dunajski ATX 2,78 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 1,90-odstotni stopnji.

Tudi azijske borze so sklenile v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je potonil za 2,77 odstotka. Šanghajski osrednji indeks je končal 0,24 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng pa 1,52 odstotka. Seulski Kospi je izgubil 0,76 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 0,30 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 0,99 odstotka. Borza na Tajvanu je danes zaprta.

Zlato je po poročanju AFP doseglo novo rekordno vrednost. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba odšteti 3167,84 dolarja.

Na vrednosti izgublja tudi ameriški dolar. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,1134 dolarja, kar je 2,62 odstotka več kot v sredo.

Generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik Foto: STA , 14.17 AmCham Slovenija: Protekcionistični ukrepi dolgoročno škodijo vsem deležnikom

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija) obžaluje napoved ameriških carin in ob tem poudarja pomen odprtega dialoga in sodelovanja. "Unilateralni in protekcionistični ukrepi predstavljajo resno tveganje za predvidljivost globalnega poslovnega okolja in dolgoročno škodijo vsem deležnikom," so poudarili.

"Gospodarsko partnerstvo med ZDA in Evropo je v letu 2024 doseglo zgodovinsko visoko raven. Skupaj predstavljamo skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), to partnerstvo neposredno ustvarja več kot 16 milijonov delovnih mest in 7.500 milijard dolarjev menjave blaga in storitev," so v AmCham Slovenija zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so navedli, uvedba carin neposredno ogroža konkurenčnost, stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja. Pri tem so po njihovi oceni najranljivejša mala in srednje velika podjetja, ki se bodo soočila z višjimi stroški, zmanjšano investicijsko dejavnostjo in oteženim strateškim načrtovanjem. Motnje v dobavnih verigah lahko vplivajo tudi na kakovost in dostopnost končnih izdelkov za potrošnike, protekcionistični ukrepi pa lahko zavrejo inovacije in sodelovanje v mednarodnih industrijskih sistemih.

"Te nove carine, skupaj z morebitnimi povračilnimi ukrepi EU, lahko med najpomembnejšima trgovinskima in investicijskima partnericama povzročijo stanje, ki bo škodovalo obema stranema. Predvsem pa gospodarstvu in blagostanju ljudi. Želimo si, da se tudi na podlagi dejstev, kako pomembno je to partnerstvo in kako integrirano je gospodarstvo, ZDA in EU izogneta nadaljnji zaostritvi razmer ter prednostno ustvarita pogoje za pogajanja in iskanje skupnih interesov," je opozorila generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik.

V zbornici so prepričani, da bo konstruktivno sodelovanje s poslovno skupnostjo ključno pri iskanju praktičnih rešitev, ki bodo koristile obema stranema. Gospodarstvo se, kot so navedli, zaveda, kako pomembno je, da EU in ZDA dosežeta dogovor, ki ohranja koristi čezatlantske trgovine in investiranja, namesto da uvajata nove ovire.

Foto: STA , 14.02 Na konferenci Banke Slovenije in EIB o krepitvi naložb v negotovem svetu

Časi so zelo negotovi, v EU pa moramo okrepiti naložbe za zmanjšanje razvojnega razkoraka do drugih velikih gospodarstev, kot so Kitajska in ZDA. O tem, kako povečati naložbe v vse bolj negotovem svetu, je danes tekla beseda na skupni konferenci Banke Slovenije in EIB. Med osrednjimi sporočili sta bili spodbujanje integracije in sodelovanja.

Direktorica ekonomskega oddelka Evropske investicijske banke (EIB) Debora Revoltella je na konferenci z naslovom Oživljanje naložb za trajnostno prihodnost opozorila, da delovanje administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa temeljito spreminja geopolitični kontekst.

Obenem je na vrh dnevnega reda prišlo vprašanje krepitve konkurenčnosti gospodarstva EU, ki je nujna, če želi EU ohraniti svojo vlogo v svetu. V zadnjih desetletjih je namreč močno zaostala za velikimi gospodarstvi, kot sta ameriško in kitajsko.

Ker so časi tako negotovi in izzivi tako veliki, mora EU ukrepati skupaj, je prepričana Revoltella. Pri tem mora po njenih besedah med drugim izkoristiti potenciale gospodarske integracije in notranjega trga ter dodatno poenostaviti čezmejne tokove blaga, storitev in kapitala. Integriran in učinkovit notranji trg bo okrepil odpornost EU v novi globalni realnosti, je dejala.

V najnovejši raziskavi EIB o investicijski dejavnosti v EU je 60 odstotkov podjetij v EU v povprečju odgovorilo, da se mora spopadati z različnimi standardi in zahtevami ob izvozu v druge članice. V Sloveniji je bil ta delež pri 85 odstotkih. To pomeni, da trgovina z blagom in storitvami v EU še zdaleč ni povsem prosta, je navedla.

Priložnost EU izgublja s slabo izkoriščenostjo prihrankov gospodinjstev, ki v veliki meri ležijo na bančnih računih. Institucionalni investitorji potrebujejo več naložbenih priložnosti v EU, kapitalski in naložbeni tokovi morajo biti olajšani, s tem pa bodo podjetja, predvsem zagonska in inovativna, lažje prišla do alternativnih virov financiranja.

Primož Dolenc Foto: STA 13.11 Dolenc: Slovenski bančni sistem stabilen, a se kažejo znaki potencialnega poslabšanja 

Protekcionistični ukrepi ne morejo pozitivno vplivati na gospodarsko rast, je v odzivu na napoved ameriških carin danes dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Slovenski bančni sistem je po njegovih besedah stabilen, se pa kažejo znaki potencialnega poslabšanja gospodarskih razmer. Dolgoročno bodo carine po njegovih ocenah škodovale tudi ZDA.

"Konkretnih posledic carin še ne moremo napovedati. Vsi naši modeli namreč temeljijo na podatkih iz bližnje preteklosti, ko teh ukrepov v svetu pravzaprav ni bilo. Tako velikemu valu protekcionističnih ukrepov smo bili nazadnje priča pred drugo svetovno vojno. Dejstvo pa je, da protekcionistični ukrepi ne morejo pozitivno vplivati na gospodarsko rast," je dejal.

EU bi se morala po njegovih besedah na carine odzvati zelo premišljeno, tudi po diplomatski poti. Ali bi lahko centralne banke zaradi carin dodatno znižale obrestne mere, ni želel špekulirati. "Kot centralna banka skrbimo za stabilnost cen, to je naš osnovni mandat," je dejal.

Učinki carin na inflacijo po njegovih besedah še niso povsem jasni. Po eni strani bi jo res lahko zvišali, po drugi strani pa bi lahko nižja gospodarska rast inflacijsko krivuljo obrnila navzdol. "Kakšen bo končni učinek, ne vemo, in to je ključno, kar bomo upoštevali pri naših prihodnjih odločitvah," je napovedal.

Več bo morda znanega čez dva tedna, ko bo Banka Slovenije objavila poročilo o finančni stabilnosti, je ocenil. "Trenutno je naša ocena tveganj za finančno stabilnost relativno ugodna. Bančni sistem je stabilen, dobro kapitaliziran in likviden, se pa že kažejo določeni potencialni ali pa dejanski učinki poslabšanja gospodarskih razmer," je dodal.

Foto: Shutterstock 11.57 Ameriško gospodarstvo: Nove carine bodo zvišale cene za ameriške potrošnike

Ameriška gospodarska združenja so večinoma kritična do novih carin na uvoz blaga z vsega sveta, ki jih je v sredo predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim so izrazila zaskrbljenost zaradi vpliva carin na njihovo poslovanje in opozorila, da se bodo posledično zvišale cene za ameriške potrošnike.

"Te obsežne carine predstavljajo zvišanje davkov, kar bo vodilo v dvig cen za ameriške potrošnike in škodovalo gospodarstvu," je že pred razkritjem novih carin po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Neil Bradley iz ameriške gospodarske zbornice.

Inflacija

Trumpove carine bodo okrepile inflacijo, vodile v ukinitev delovnih mest in lahko povzročijo recesijo ameriškega gospodarstva, je opozoril glavni izvršni direktor Združenja za potrošniško tehnologijo Gary Shapiro. "Te carine bodo zvišale cene za potrošnike in prisilile naše trgovinske partnerje, da sprejmejo povračilne ukrepe," je dejal.

Uvedba carin na takšni ravni bo ustvarila spremembe in motnje, ki jih bodo morali upravljavci restavracij premostiti, če bodo želeli ohraniti restavracije odprte, so medtem sporočili iz Nacionalnega združenja restavracij.

Dražje nepremičnine?

Predsednik Nacionalnega združenja graditeljev stanovanjskih nepremičnin Buddy Hughes je ocenil, da bodo carine zagotovo zvišale nekatere stroške gradnje.

V ameriški zvezi za trgovino z vinom so medtem izpostavili, da bodo ukrepi za uvožena vina veliko bolj škodovali ameriškim kot pa tujim podjetjem.

Delovna mesta, oskrbovalne verige, konkurenčnost ...

Dlje časa bodo nove carine veljale, večja bo škoda za ameriško gospodarstvo, povračilni ukrepi trgovinskih partneric pa jo lahko še povečajo, so opozorili v organizaciji Business Roundtable, ki zastopa interese direktorjev podjetij.

Mešani odzivi pa prihajajo iz predelovalne industrije. "Visoki stroški novih carin ogrožajo vlaganja, delovna mesta, oskrbovalne verige in ameriško konkurenčnost," je sporočil predsednik nacionalnega združenja predelovalne industrije ZDA Jay Timmons. "Današnji ukrep postavlja na prvo mesto domače proizvajalce in ameriške delavce in je nujen korak v pravo smer," pa je izjavil predsednik Združenja za ameriško predelovalno industrijo Scott Paul.

Tanja Fajon Foto: STA 11.48 Fajon upa na dogovor o izjemah v carinskih pogajanjih z ZDA

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes strinjala z oceno predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa o uvedbi carin na večino uvoza v ZDA, tudi iz EU, predstavlja hud udarec. Izrazila je upanje, da bo mogoče v pogajanjih z ZDA doseči izjeme, ki bodo zaščitile slovensko gospodarstvo.

"Trumpova napoved je zagotovo hud udarec, ki bo imel izjemne posledice za celotno svetovno gospodarstvo," je ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju povedala Fajon. Poudarila je, da bo morala tudi Slovenija preučiti, kakšne bodo posledice za njeno gospodarstvo, in ga zaščititi.

Po njenih besedah se namreč takšne napovedi, ki lahko vodijo v trgovinske vojne, v preteklosti za gospodarstvo niso nikoli končale dobro.

Pričakuje, da bo glede možnih protiukrepov EU več znanega do sredine prihodnjega tedna, saj bodo prihodnji ponedeljek v Bruslju na to temo zasedali ministri držav članic unije, pristojni za trgovino.

Foto: STA , 11.35 Ljubljanska borza globoko v rdečem

Ljubljanska borza se je dopoldne obarvala v rdeče. Indeks SBI TOP je do 11.30 izgubil 1,54 odstotka. Med delnicami v prvi kotaciji največjo izgubo beležijo vrednostni papirji Luke Koper, Save Re, Zavarovalnice Triglav in Petrola, vsi več kot dvoodstotno. Najbolj prometne so delnice NLB. Lastnika jih je zamenjalo za okoli 436.000.

Ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping Foto: Reuters 11.30 "Kitajska bo ob milijone delovnih mest. Veliko podjetij bo propadlo."

Kitajska se je pripravljala na uvedbo dodatnih carin ZDA, vendar veliko niso mogli narediti, poroča Sky News, ki ima dopisništvo tudi v Pekingu. Posledice carin, ki bi lahko na nekatero blago znašale tudi do 70 odstotkov, bodo na Kitajskem plačevali milijoni ljudi. Nekateri tudi z izgubo službe, samo teh naj bi bilo v prihodnjih tednih več milijonov. Prav tako bo vrata najverjetneje zaprlo ogromno podjetij, ki živijo od izvoza kitajskih dobrin v ZDA. Izvoz predstavlja 20 odstotkov BDP Kitajske, izvoz v ZDA pa 15 odstotkov vsega kitajskega izvoza.

Kitajska sicer ostro nasprotuje novim carinam na uvoz blaga, ki jih je v sredo napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem so v Pekingu napovedali sprejetje protiukrepov za zaščito interesov. 

Kitajska bo med najbolj prizadetimi državami Trumpove trgovinske politike, saj so ZDA zanjo že pred časom dvakrat uvedle po desetodstotne carine, zdaj pa jim je Trump dodal še 34-odstotne, tako da so skupaj carine na kitajski uvoz že 54-odstotne.

Ameriške carine po prepričanju kitajskega trgovinskega ministrstva "niso skladne z mednarodnimi trgovinskimi pravili ter resno škodijo legitimnim pravicam in interesom relevantnih deležnikov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Peking je Washington pozval k takojšnjemu preklicu napovedanih carin ter opozoril, da ogrožajo svetovni gospodarski razvoj in škodujejo ameriškim interesom.

Poteze ZDA je označil za "enostranske prakse ustrahovanja" in napovedal povračilne ukrepe.

Foto: STA , 11.21 Japonska: Ameriške carine so obžalovanja vredne

Do novih ameriških carin so kritični tudi na Japonskem. Kljub drugačnim prizadevanjem tamkajšnje vlade so jih doletele 24-odstotne carine. "Dejstvo, da so bili uvedeni taki ukrepi, kljub vsem prizadevanjem, je resnično obžalovanja vredno," je dejal japonski premier Šigeru Išiba, ki je pred časom obiskal Washington in poskušal za Tokio izpogajati izjemo pri uvedbi carin.

Da so ameriške carine obžalovanja vredne, je dejal tudi japonski minister za trgovino Jodži Muto.

Tiskovni predstavnik japonske vlade Jošimasa Hajaši je dejal, da bi bili ukrepi ZDA lahko v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in trgovinsko pogodbo med državama, navaja AFP.

Ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo Japonska uvedla povračilne ukrepe.

Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort 9.48 Evropske borze po novicah o carinah v ZDA globoko v rdečem

Evropske borze ob začetku trgovalnega dne doživljajo velike padce. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 2,00 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v sredo.

Slovenski borzni indeks SBITOP je bil ob 9.39 1,9 odstotka pod izhodiščem. Londonski indeks FTSE 100 je 1,09 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je do zdaj nazadoval za 2,11 odstotka, pariški CAC 40 pa za 1,79 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 1,56 odstotka in dunajski ATX 1,70 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 1,30-odstotni stopnji.

Tečaj evra se občutno zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,0946 dolarja, kar je 0,89 odstotka več kot v sredo.

9.30 Azijske borze trgovanje končale negativno

Azijske borze so današnje trgovanje sklenile v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je potonil za 2,77 odstotka. Šanghajski osrednji indeks je končal 0,24 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng pa 1,39 odstotka pod gladino. Seulski Kospi je izgubil 0,76 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 0,54 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 0,99 odstotka. Borza na Tajvanu je danes zaprta.

Foto: Guliverimage 7.40 Kako Bela hiša vidi carine?

Bela hiša je ob napovedi carin objavila tudi seznam vseh "napadenih" držav ter ob njih ameriški pogled na to, kako visoke carine imajo posamezne države "v resnici" na ameriško blago. Zakaj smo uporabili narekovaje pri v resnici? Ker točna metodologija za izračun carin za ameriško blago in storitve ni znana. Bela hiša je ob objavi podatkov (ki si jih lahko ogledate v spodnji galeriji) namreč zapisala, da so pri izračunu "pravih carin" na ameriško blago upoštevali tudi manipuliranje razmerja tujih valut do ameriškega dolarja in druge dejavnike. Tako naj bi Evropska unija v resnici imela 39-odstotne carine na vse ameriško blago in storitve. 

V spodnji galeriji si lahko ogledate ameriški pogled na carine.

Fotogalerija

1

 / 4

6.42 Veljati začele 25-odstotne ameriške carine na uvoz avtomobilov

Veljati so začele 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Visoke carine za uvoz vseh avtomobilov in lahkih tovornjakov v ZDA so začele veljati opolnoči po washingtonskem času oz. ob 6.00 po srednjeevropskem času. Carine bodo v prihodnjem mesecu začele veljati tudi za avtomobilske dele, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

6.30 Azija v rdečem: kaj čaka Evropo in ZDA?

Medtem ko investitorji živčno čakajo prvo odprtje evropskih, potem pa še ameriških borz, je prvi odziv vlagateljev na Trumpovo trgovinsko vojno že razkrit. Azijske borze, ki so že odprte, so v rdečih številkah. Takoj po napovedi Trumpa o carinah pa so se potopile tudi terminske pogodbe za ameriške borzne indekse.

Terminske pogodbe za indeks S&P 500 so padle za tri odstotke. Terminske pogodbe za Nasdaq 100 so se pocenile za več kot štiri odstotke, terminske pogodbe za Dow Jones pa so zdrsnile za približno 1.000 točk oziroma dva odstotka.

Azijske borze v rdečih številkah

Ob 6.30 po srednjeevropskem času azijski borzni trgi beležijo splošno prodajo delnic. Večina glavnih indeksov v regiji beleži negativno gibanje, nekateri med njimi pa so utrpeli občutne padce:

Nikkei 225 (Japonska) beleži največji padec v regiji, saj je izgubil kar 3,13 odstotka oziroma 1.119,66 točke in trenutno znaša 34.606,21. Ta oster strmi kaže na močan odziv japonskih vlagateljev, zlasti v sektorjih, ki so močno odvisni od izvoza in svetovne trgovine.

Asia Dow, širši indeks azijsko-pacifiških trgov, je padel za 1,47 odstotka oziroma 60,88 točke.

Hang Seng (Hongkong) je prav tako pod velikim pritiskom, saj je padel za 1,58 odstotka oziroma 366,62 točke. Pod največjim pritiskom so tehnološke in nepremičninske delnice.

Shanghai Composite (Kitajska) kaže nekoliko več odpornosti, vendar še vedno beleži padec v višini 0,51 odstotka. Vzrok so predvsem skrbi glede domače gospodarske rasti in vpliva trgovinskih napetosti.

Sensex (Indija) je padel za 0,45 odstotka, kar pomeni izgubo 345,74 točke, trenutno pa znaša 76.271,70. Med najbolj prizadetimi so finančne in energetske delnice.

Singapurski indeks Straits Times ostaja razmeroma stabilen v primerjavi s preostalimi, a je kljub temu v rahlem minusu - zdrsnil je za 0,06 odstotka oziroma 2,36 točke.

6.00 Trumpova trgovinska vojna

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj uvedel carine za vse države sveta, in sicer v višini najmanj desetih odstotkov. Za približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, bodo veljale visoke carine, torej višje od desetih odstotkov. Te bodo na primer veljale za Združeno kraljestvo, Brazilijo, Singapur, Čile, Avstralijo, Turčijo in Kolumbijo. 

Uvoz iz Kitajske bo obdavčen s 34-odstotnimi carinami. Okoli 25-odstotne carine so dobile Južna Koreja, Japonska, Indija in Malezija. Visoke carine bodo udarile Vietnam (46 odstotkov), Tajvan (32 odstotkov), Tajsko (36 odstotkov), Švico (31 odstotkov), Indonezijo (32 odstotkov), Kambodžo (49 odstotkov), Južno Afriko (30 odstotkov) in Šrilanko (44 odstotkov).

Novice Trump naj bi se kmalu poslovil od Muska

Novice Zakaj je Elon Musk prepričan, da je zdaj na kocki prihodnost civilizacije