Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
3. 12. 2007,
10.43

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 3. 12. 2007, 10.43

8 let, 7 mesecev

Lincoln navigator

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Zunanji izgled predstavlja le del prestiža, ki ga ponuja navigator. To je avtomobil, ki zmore voziti sedem potnikov, a je primarno namenjen le štirim.

Največji SUV-ji na naših cestah so v Ameriki pravi palčki. Velikost avtomobila je tam namreč zelo pomembna, zato niti ni presenetljivo, da je na njihovih cestah mogoče srečati skoraj šest metrov dolge SUV-je in pickupe. Tako enormne, da se nevajen potnik kar ustraši, ko mimo njega pripelje avtomobil, ki ima v višini njegove glave šele amortizerje. A ni le velikost tista, ki šteje, temveč tudi prestiž. Včasih sploh ni treba biti največji, pa te vsi mimoidoči gledajo s spoštovanjem. Če se voziš z lincolnom navigatorjem je že tako. To je namreč pravi avtomobil za tiste, ki se radi kopajo v razkošju.

Blink blink!

Da ne gre zgolj za še enega izmed SUV-jev, se navigatorju vidi že od daleč. Ogromna v krom odeta prednja maska, kromirana 20-palčna platišča s pnevmatikami 275/55, kromirane bočne obrobe, vzvratna ogledala in izpušna cev ter stopnička, ki se elegantno skrije, ko se zaprejo vrata, dajejo vedeti, da je navigator nekaj več. S skoraj 5,2 metra dolžine je ta markantnež pravi za razkazovanje. Komur to še vedno ni dovolj, si seveda lahko omisli podaljšano različico, ki v dolžino meri kar 5,55 metra, a je že osnovni navigator pravi nastopač. Da ga mlad in uspešen "reper" pri parkiranju ne bi slučajno zadel ob oviro skrbijo parkirni senzorji, biksenonska žarometa pa svetita tako močno, da je skoraj vsak avtomobil, ki mi je ponoči pripeljal nasproti menil, da se vozil z dolgimi lučmi in mi "pomežiknil".

Za najbolj razvajene ameriške zadnjice

Zunanji izgled pa predstavlja le del prestiža, ki ga ponuja navigator. To je avtomobil, ki zmore voziti sedem potnikov, a je primarno namenjen le štirim. In mi štirje smo uživali v res vrhunskem udobju. Tako kot prednja dva, imata tudi potnika na zadnjih dveh (ja, le dva sta) sedežih ogromno prostora, lahko si urejata temperaturo po lastni želji, med njima pa je ogromno naslonjalo za roke v katerem je velik predal. Ročnega pomikanja česarkoli tukaj ne boste našli, vse je namreč električno pomično. Od stekel in ogledal, do volanskega obroča, sedežev, položaja stopalk, zapiranja in odpiranja prtljažnih vrat, zlaganja in dviganja zadnje sedežne klopi. Vsi sedeži so usnjeni, prednja dva nista le ogrevana, ampak tudi hlajena, klimatska naprava je spredaj dvopodročna in še bi lahko naštevali. Da je v kompletu tudi navigacijski sistem in vrhunski radio s THX ozvočenjem tudi najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Armaturna plošča je obdana v les in usnje in deluje moderno in prestižno, za malce retro pridiha pa poskrbijo "starinski" merilniki in ura na osrednji konzoli.

Vožnja kot po maslu

Rek, da Američani ne znajo narediti avtomobila, ki bi se skozi ovinke dobro peljal sicer ne drži povsem, je pa res, da navigator kakršnikoli hitri vožnji nasprotuje. Krmilni mehanizem je s 3,5 zavoja med skrajnima točkama preveč posreden, mehko vzmetenje pa da takoj vedeti, da navigatorju hitra vožnja čez ovinke ni pisana na kožo. Ampak mu tega sploh ne gre zameriti, saj ni dirkalnik, ampak udobna cestna križarka. Navigator je namreč zelo mehak in udoben na kakršnikoli podlagi. Vse cestne anomalije dobesedno absorbira in na potnike praktično ne prenese tresljajev. Po drugi strani pa niti ne "plava" po cesti, kot se to rado zgodi pri mehkejših in udobnejših avtomobilih.

Brez V8 ni nič

Za spodobno premikanje tega več kot 2.800 kilogramov težkega orjaka skrbi 5,4-litrski osemvaljnik s 300 KM. Kljub šestim prestavam na samodejnem menjalniku (ta je, mimogrede, počasnejši od večine evropskih samodejnih menjalnikov) pa kakšnih brutalnih pospeškov seveda ni pričakovati. No, vseeno navigatorju sapa ni nikoli pošla, če je bil terern slabši sem vključil štirikolesni pogon, ob zvoku motorja pa so se mi usta vsak dan raztegnila v nasmeh. Ta je bil predvsem uglajen in globok, a nikoli pretirano glasen. Če se sprašujete kakšna je poraba pri tem avtomobilu, vam povem, da niti ne tako pretirana. Res, da avtomobil v povprečju ni bil kaj dosti obremenjen, saj se je motor po bolj ali manj ravni cesti vrtel z okoli 2000 vrtljaji, a 13 litrov na sto prevoženih kilometrov vseeno ni veliko. To pa ob 106 litrskem rezervoarju za gorivo pomeni, da sem brez težav prevozil več kot 600 kilometrov, preden se je spraznil.

Ne spreglejte