avtocesta
zastoj
Petek, 30. 12. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Sodba voznikov: Promet najmanj tekoč na Primorskem in Štajerskem
Najdaljši zastoji leta: na primorki so stali 20 kilometrov ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
2
Največ prometnih zastojev je bilo tudi letos na primorski avtocesti. Najdaljši neprekinjeni je bil dolg 20 kilometrov, najdaljši zastoj z vmesnimi odseki pretočnega prometa pa kar 30 kilometrov. S pretočnostjo slovenskih avtocest so sicer tuji vozniki precej bolj zadovoljni od slovenskih, najslabša ocena uporabnikov pa gre primorskemu in štajerskemu avtocestnemu kraku.
Kljub dolgoročnim načrtom Darsa, da bi lahko ob prometno najbolj obremenjenih dnevih na primorski avtocesti odstavni pas preuredili v 3. prometni pas, do takih sprememb letos še ni prišlo. Zastoji so bili neizbežni, v nekaterih primerih pa so bili dolgi tudi od 20 do 30 kilometrov.
Pred Karavankami je zastoj trajal 66 ur, čakalna doba dosegla tudi štiri ure
Na slovenskih avtocestah je bila tudi letos gostota vozil večkrat večja od pretočnosti posameznih krakov, kar je predvsem v primeru prometnih nesreč in vzdrževalnih del povzročilo tudi nekaj zelo dolgih zastojev. Poleti so še posebej odmevali zastoji pred predorom Karavanke, ki so bili posledica preverjanja osebnih dokumentov na avstrijski strani državne meje.
Le redki tujci so se odločili za alternativno pot proti Avstriji čez enega izmed prelazov, zato je avgusta pred Karavankami nastal tudi 19 kilometrov dolg zastoj. Takrat je zastoj neprekinjeno trajal neverjetnih 66 ur, pri čemer je bil 34 ur dolg vsaj deset kilometrov. Čakalna doba je v tem času bila največ štiri ure.
Nekaj kilometrov dolgi zastoji v poletnih mesecih nastanejo že ob manjših naletih vozil.
Letos največ zastojev na primorski avtocesti, najdaljši neprekinjeni je bil dolg 20 kilometrovPoleti je bil tradicionalno obremenjen primorski avtocestni krak med Ljubljano in Uncem, vzrok za najdaljše zastoje pa so bile predvsem prometne nesreče. Te so se najpogosteje pripetile zaradi prekratke varnostne razdalje in z njo povezane neprilagojene hitrosti. Obstajali so tudi drugačni primeri, ko je zaradi opazovanja celo daljši zastoj zastal na nasprotni strani avtoceste.
Trije primeri najdaljših zastojev leta 2016:
25. julij 2016
Na primorski avtocesti sta se zgodili dve prometni nesreči oziroma verižni trčenji. V prvem je bilo udeleženih pet, v drugem pa osem vozil. Zaprta sta bila prehitevalni in vozni pas avtoceste. Po eni uri je bil zastoj dolg 12 kilometrov, po treh urah pa je dosegel svojo najdaljšo dolžino, 19 kilometrov.
1. avgust 2016
Prometna nesreča se je zgodila pred počivališčem Ravbarkomanda pri Postojni. Zastoj je nastal med Uncem in Vrhniko, po dveh urah pa je bil dolg 20 kilometrov.
9. september 2016
Med Uncem in Brezovico so se pripetile štiri prometne nesreče. Zastoj, ki sicer ni bil strnjen, saj so bili vmes odseki s pretočnim prometom, je bil po štirih urah dolg 30 kilometrov.
Na primorski cesti se je letos konec januarja zgodilo tudi hudo verižno trčenje, ki je nastalo zaradi goste megle, neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje. V trčenju je bilo udeleženih okoli 70 vozil, štirje ljudje pa so v tej nesreči izgubili življenje. Avtocesta je bila takrat na tem odseku zaprta v obe smeri.
Poleti so zaradi visokih temperatur na preizkušnji predvsem tovornjaki, zato podobni požari niso redki.
Darsova anketa o pretočnosti avtocest. Slovenci in tujci najbolj grajamo primorski in štajerski avtocestni krak, ki sta tudi prometno najbolj obremenjena.
Slovenci do svojih avtocest bolj kritični kot tujci
O vprašanju, kako pretočne so slovenske avtoceste, imajo slovenski in tuji vozniki precej različno mnenje, je pokazala letošnja Darsova raziskava. Opravili so jo med 1.550 vozniki, ki vsaj nekajkrat mesečno uporabljajo avtoceste.
Slovenski vozniki so med vsemi štirimi kraki kot najbolj problematična izpostavili primorsko in štajersko avtocesto, ki sta tudi prometno najbolj obremenjeni. Prav zato se tam tudi najpogosteje dogajajo prometne nesreče, vzdrževalna dela in z njimi povezani zastoji.
Da zaradi del na slovenskih avtocestah v zastojih izgubijo več časa kot v drugih državah, je bilo prepričanih 64 odstotkov domačih voznikov osebnih vozil, medtem ko je bilo med tujimi vozniki osebnih vozil istega mnenja zgolj 12 odstotkov anketirancev.
Tujce pri slovenskih voznikih moti …
Tuji vozniki osebnih vozil so kot najbolj problematično ravnanje voznikov na slovenskih avtocestah navedli prehitro vožnjo (40 odstotkov anketirancev), sledita telefoniranje med vožnjo (37 odstotkov anketirancev) in premajhna varnostna razdalja (37 odstotkov anketirancev).
Domačim voznikom osebnih vozil se zdijo najbolj problematični vožnja v napačno smer (66 odstotkov anketirancev), objestna vožnja (63 odstotkov anketirancev) in vožnja pod vplivom alkohola (53 odstotkov anketirancev).
2