Ciril Komotar

Petek,
7. 8. 2015,
6.54

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 7. 8. 2015, 6.54

8 let, 10 mesecev

Največje letalo v zrak leta 2016. Partner projekta tudi Elon Musk. (video)

Ciril Komotar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Podjetje Stratolaunch Systems milijarderja in soustanovitelja Microsofta Paula Allena je po štirih letih načrtovanj začelo graditi največje letalo na svetu. Partner projekta je tudi Elon Musk.

Sodelovanje milijarderja in čudežnega dečka Elona Muska

Allen se je v iskanju preboja na področju vesoljskega turizma in vesoljskega prevoza povezal s številnimi znanimi strokovnjaki, milijarderskimi somišljeniki in inženirji z bogato zgodovino v aeronavtiki.

Pri projektu med drugim sodelujejo tudi čudežni deček Elon Musk, nekdanji prvi mož Nase Michael Griffin ter aeronavtični inženir in letalski konstruktor Burt Rutan. Zadnji je sodeloval tudi pri snovanju vesoljskega plovila Space Ship One, prvega zasebnega plovila v vesolju, po njem pa je imenovan tudi Rutan Voyager – prvo letalo, ki je okrog sveta poletelo brez prečrpavanja goriva.

V zračnem plovilu presežnikov prostora le za tri ljudi

Leteči kolos bo upravljala tričlanska posadka v kokpitu desnega trupa, njegova edina naloga pa bo prevoz dragocenega tovora na običajno potovalno višino potniških letal – okoli deset tisoč metrov.

Na sredini dvotrupne zasnove bo pritrjena raketa, ki bo v orbito zmogla ponesti vesoljske turiste, satelite, z zalogami pa bo lahko oskrbovala tudi vesoljske postaje.

Enormni razpon kril megaletala bo s 117 metri največji v zgodovini letalstva in med drugim kar 37,5 metra širši od trenutno največjega potniškega letala na svetu, airbusa A380. Na krilih bo pritrjenih šest visokoobtočnih turboventilatorskih motorjev Prat&Whitney PW 4056, s pomočjo katerih se gravitaciji upira tudi boeing 747.

Svojevrstni pionir z vzdevkom Roc, katerega največja hitrost naj ne bi presegala 560 kilometrov na uro, nastaja v 18.500 kvadratnih metrov velikem poslopju v puščavi Mojave v ameriški zvezni državi Kalifornija.

Stroški v teoriji vsaj 300-milijonski. Realnost najbrž bližje milijardi.

Stroškovni obseg velikopoteznega projekta, ki bi utegnil vplivati tudi na razmah vesoljskega turizma, ostaja skrivnost.

Medtem ko nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi se denarni vložek utegnil gibati med razmeroma skromnimi 300 in 500 milijoni evrov, drugi poudarjajo, da naslanjanje na uporabo preverjene tehnologije še ne pomeni cenovne prizanesljivosti. Superletalo naj bi bilo namreč med drugim zasnovano tudi na Lockheedovem kolosu, transportnem C-5 galaxy, izkušeni inženirji pa naj bi po nekaterih podatkih uporabili tudi številne komponente (podvozje, kolesa, motorje) uveljavljenega veterana, boeinga 747.

Prvotna ocena stroškovnika je glede na zahteve razvoja zračnih plovil najbrž zelo konservativna. Pri Airbusu so dokazali, da lahko razvoj sodobnega potniškega letala, katerega izzivi so sicer popolnoma svojevrstni in v številnih pogledih tudi neprimerno zahtevnejši, stane tudi več kot deset milijard evrov.