Sreda, 26. 4. 2017, 5.00
7 let, 2 meseca
O letečih avtih ne sanjata le Uber in Pipistrel, je to dokončna napoved revolucije mobilnosti?
Uber in Pipistrel čez tri leta napovedujeta svoj prvi leteči taksi, enako tudi Airbus, šejki v Dubaju, vizionarji iz Slovaške in na desetine start-up podjetij. Kako se bomo v mestih premikali čez desetletja?
Airbus in Italdesign sta na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavila avtomobil s "helikopterskim delom".
Včerajšnja skupna napoved projekta izdelave električnih plovil VTOL (vertical take off and landing) Uberja in slovenskega Pipistrela je le zadnji v vrsti ambicioznih projektov, ki smo jim bili priča v tednu dni. Kot da samovozeči avtomobili (taksiji) ne bi bili več dovolj futuristični, se zdaj pozornost vizionarskih podjetij in investitorjev vse bolj preusmerja v zrak. Pri teh načrtih pa nikakor ne sodelujejo le zagonska podjetja, temveč tudi že uveljavljeni pionirji tehnoloških platform in konvencionalni industrijski giganti. So ti načrti res že prva napoved digitalne in mobilne revolucije?
Soustanovitelj Googla finančno podprl "dron", ki ima osem propelerjev in nosi človeka
Ko pogumna mala zagonska podjetja finančno podprejo najuspešnejši posamezniki svetovne informacijske industrije, kakršen je na primer soustanovitelj Googla Larry Page, njihovi načrti dobijo pozornost in pomen. Takrat se javnost zdrzne in začne premišljevati o spremembah, ki jih ti vizionarji predstavljajo. Page je podprl zagonsko podjetje Kitty Hawk, ki je izdelalo prototip letečega plovila za uporabo nad jezeri. V ZDA po trditvah zanj ne bo potrebna nikakršna pilotska licenca, iz ZDA pa ga sploh ne nameravajo izvažati. Plovilo bi še najlažje opisali kot dron z osmimi propelerji, na katerem lahko sedi tudi človek.
Pred 119 leti, ko je grof Anton Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je bilo za ljudi to nekaj povsem novega in nevarnega. Plašilo je živino in otroke, je novembra leta 1898 poročal časnik Slovenski narod in mnogi so sprva temu tehnološkemu izumu nasprotovali. Danes imamo samo v Sloveniji registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov in življenja brez njih si praktično ne predstavljamo več.
Uber in Pipistrel sta včeraj v Dallasu podpisala triletno pogodbo o skupnem razvoju plovila.
Morda bodo čez sto let podobno razmišljali o včerajšnji napovedi Uberja, ki je za razvoj svojega plovila izbral tudi slovenski Pipistrel. "Stopamo proti popolnoma novim načinom potovanja, ki uporabnikom ne bodo prihranili samo časa, temveč bodo predvsem prijaznejši do okolja," je včeraj v Dallasu povedal Ivo Boscarol, ki je z Uberjem podpisal triletno pogodbo za razvoj plovil v sistemu Uber Elevate Network.
Več o partnerstvu Uberja in Pipistrela -->
Cilj partnerstva je uporabnikom bodočega omrežja, ki so ga poimenovali Uber Elevate Network, omogočiti, da bodo lahko naročili prevoz s Pipistrelovim VTOL-plovilom, so še pojasnili. Uber namreč načrtuje vzpostavitev stalno delujočega omrežja električnih VTOL-plovil za osebni prevoz in dostavo v velemestih. Partnerski mesti sta Dubaj v Združenih arabskih emiratih in Dallas v ZDA.
Pipistrel bo razvil letala za krajše razdalje znotraj mestnega prometa na podlagi specifikacij zmogljivosti VTOL, Uber pa bo sodeloval pri razvoju programske in strojne opreme za nadzor zračnega prostora in upravljanje plovil VTOL znotraj mreže ter zagotovil vmesnik, ki bo omogočal povezavo s kontrolorji zračnega prostora, še pojasnjujejo v Pipistrelu.
Poleg Pipistrela bosta z Uberjem pri tem projektu sodelovala še ameriško podjetje Bell Helicopter in brazilski Embraer.
Letalo slovaškega AeroMobila je dolgo slabih šest metrov, vzleti pa lahko s skupno največjo maso 960 kilogramov. Za pogon po cesti skrbi dvolitrski štirivaljni motor s turbopuhalom.
Slovaški vizionar: Samovozeči avto je polizdelek, prihodnost je leteči avto
Med evropskimi družbami, ki že leta razvijajo vizijo letečega avtomobila, je slovaški AeroMobil. Tak produkt bo prav gotovo lahko prej postal realnost, saj gre za dvoživko med cestnim avtomobilom in ultralahkih letalom. Upravlja ga lahko ustrezno kvalificiran pilot, vzleti lahko z uradnih vzletišč, nameščeno pa bo imel tudi zasilno padalo.
Podjetje vodi Juraj Vačulik, ki bi rad prve primerke vozila oziroma plovila bogatim kupcem (izdelek bo stal nekaj sto tisoč evrov) ponudil že letos. V svojo ekipo je pred kratkim zvabil tudi Deana Kamena, izumitelja mestnega mobilnega prevoznega sredstva segway. Med svetovalci podjetja je tudi David Richards, ustanovitelj britanske družbe Prodrive.
Samovozeči avtomobili so le delna rešitev, popolno pa prinašajo leteči avtomobili, je Vačulik dejal na predstavitvi zadnje različice svojega plovila v Bratislavi. Slovak želi kot svoj naslednji projekt prav tako izdelati samovozeče plovilo, podobno, kot ga načrtujejo tudi Uber, Airbus, Dubaj in drugi. Trenutno plovilo je že v svoji tretji razvojni generaciji. Prvo je skonstruiral Štefan Klein že leta 2013.
Video: Testni polet AeroMobila
Video: Kako leti "dron" s pilotom zagonskega podjetja Kitty Hawk:
Samoleteče taksije bi imeli tudi pri Airbusu
Podobno razmišlja na desetine zagonskih podjetij, tudi Pageev Kitty Hawk, ki razvija prve prototipe. Pridružili so se jim tudi industrijski velikani, kot je francoski Airbus, ki je svojo vizijo takega plovila predstavil na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi.
Airbus je v igro samovozečih plovil vstopil prek lastnega zagonskega podjetja iz Kalifornije A3. Njihova vizija ima prav tako osem rotorjev in pod kalupom prostor za enega potnika. Plovilo lahko vzleti in pristane navpično, tako kot Uberjev in Pipistrelov izdelek pa je namenjeno vlogi samodejnega letalskega taksija znotraj večjih mest. Airbus namerava že letos izdelati prvi leteči prototip, končni primerek za serijsko proizvodnjo pa bi lahko predstavili leta 2020.
Poleg Uberja si želijo nove oblike mobilnosti tudi v Dubaju, kjer za zdaj sodelujejo s kitajskim partnerjem. Tako so se v eno vrsto vizionarskega razvoja združili tako posamezniki s start-upi, uveljavljena podjetja kot celo vlade držav. Čeprav za zdaj nihče ne more zanesljivo reči, kdaj bi tovrstni transport lahko postal realnost v velikih mestih, je vsem sodelujočim skupna prav enaka vizija nove mobilnosti.
Nasa razvija nov sistem zračne kontrole, ki bi obvladal na stotine letečih plovil
Prav vloga zračnega taksija je pri tovrstnih plovilih najbolj zanimiva. Če bi vsak posameznik uporabljal le svoje plovilo, bi bila lahko gneča na nebu nepopisna in neobvladljiva. Pred dvema letoma je Nasa že začela razvijati nov sistem zračne kontrole, ki bi lahko nadziral zračni promet vseh tipov plovil, med njimi tudi v zadnjih letih razširjenih snemalnih dronov, je poročal New York Times.
Prvi testi tega nadzornega sistema bi se lahko zgodili že čez dve leti. Tudi Uber napoveduje lasten vmesnik, ki bi na eni strani nadziral zračni promet svojih plovil in obenem skrbel za komunikacijo s kontrolo zračnega prometa.
Skeptiki opozarjajo: Ko se plovilo v zraku pokvari, ga ni mogoče kar parkirati
Poleg ustreznega zračnega nadzora sta za zdaj dve veliki oviri področji zakonodaje in baterij. Na ravni Evrope pristojni organi šele sprejemajo enotni zakon za uporabo snemalnih dronov, pravila pa se trenutno med državami članicami še precej razlikujejo. Današnje baterije tem plovilom s človeško posadko prav tako še ne omogočajo nekaj deset kilometrov dolgih poletov.
To bi bili seveda poleti nad gosto naseljenimi območji, kjer bi že ena napaka oziroma nesreča pripeljala do številnih smrtnih žrtev. Če bi se zgodila tehnična okvara, plovilo ozirom njegov uporabnik ne bi mogel preprosto "parkirati" oziroma hitro zasilno pristati.
5