Nedelja, 20. 6. 2021, 23.31
3 leta, 5 mesecev
Gorska dirka na Gorjance - premoč Patrika Zajelšnika
Po cesti na Gorjance z 242 km/h: razkril je vse skrivnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,63
Tako so navdušenci ob progi pričakali Mateja Grudnika (renault clio), zmagovalca v razvrstitvi državnega prvenstva gorske dirke na Gorjance.
Cesta iz Novega mesta proti Gorjancem ni nikakršno dirkališče, toda Patrik Zajelnišnik je s športnim prototipom včeraj po njej vozil s hitrostjo prek 240 kilometrov na uro. Bil je prvi vozniški junak dolenjske gorske dirke, njegov dirkalnik pa njen najbolj izrazit tehnični presežek. Izjemno zmogljiv trilitrski osemvaljnik je skupaj z nizko maso in tonskim podtlakom kot narejen za podiranje rekordov mogočega na povsem običajnih (tudi zakrpanih) cestah.
Športni prototip v osnovi sodi na dirkališča, danes pa je to tudi tehnološko najboljši dirkalnik za gorskohitrostne dirke. Pol skupne mase in skoraj polovico dirkalnika zaseda Mugenov trilitrski motor V8, vozniški prostor je majhen, suhoparno odmerjen in vse je prilagojeno pravi divji vožnji po navadnih asfaltnih cestah. Ta delovni prostor zelo dobro pozna Patrik Zajelšnik, nemški dirkač s slovenskim potnim listom iz Freiburga. Je sin Jožeta Zajelšnika, tam živečega slovenskega zdomca in danes je eden najboljših gorskohitrostnih dirkačev v Evropi. Na Gorjancih včeraj ni imel resne konkurence. Vozil je s povprečno hitrostjo 152 kilometrov na uro, na najhitrejšem odseku pa je potegnil vse do 242 kilometrov na uro.
Patrik Zajelšnik, rekorder proge in včerajšnji zmagovalec Gorjancev ob svoji dirkaški "pisarni"
Za vsak kilogram približno en "konj"
"V dveh letih je postala cesta še precej slabše kakovosti, zelo je valovita in s takimi prototipi je težje voziti proti rekordnim dosežkom. Nekoliko ga lahko dvignemo od tal in zmehčamo vzmetenje. Vozil bi lahko še hitreje, a bi bilo to nadvse tvegano. Če bi cesta dobila nov asfalt, bi bil lahko dvanajst sekund hitrejši," je za Siol.net pod Gorjanci razlagal Zajelšnik, sicer tudi že večkratni Avtomobilist leta s strani slovenske krovne zveze AŠ2005.
Motor tega športnega prototipa ima maso 110 kilogramov, celoten prototip pa ima maso 570 kilogramov. Motor zmore 520 "konjev" in zato je Zajelšniku kajpak težko pojasniti, kakšne občutke doživlja voznik te zveri na štirih kolesih. Po zaslugi štartnega programa in velikih zadnjih koles z mehkimi pnevmatikami je oprijem odličen, že izstrelek s štartne črte pa nepopisljiv. Poglavje zase so nato občutki in težnostne sile skozi hitre ovinke.
Video - Patrik Zajelšnik na Gorjancih
Zajelšnik prestave pretika z obvolanskimi ročicami, klasična ročica sekvenčnega menjalnika je le za rezervo. Kontrol je malo, tudi na zaslon s podatki med dirko ne uspe pogledati.
Zmagovalni prototip poganja Mugenov trilitrski motor V8, ki se lahko zavrti do 12 tisoč vrtljajev v minuti. Zajelšnik je to omejil na 10 tisoč vrtljajev.
S 100 kilometrov na uro bi lahko vozil po strehi predora
"Prototip ima kar tisoč kilogramov podtlaka. Če bi se skozi predor peljali s 100 kilometrov na uro, bi se lahko obrnjeni na glavo vozili po strehi predora," zanimivost dodaja zmagovalec Gorjancev.
Z izjemnim podtlakom in aerodinamičnim paketom, nizko maso in zelo zmogljivim motorjem je to pravi stroj za podiranje rekordnih dosežkov na gorskih dirkah. Čeprav ima vgrajen elektronski sistem proti zdrsavanju pogonskih koles, ga vsaj na suhem ne potrebuje. Prav pa mu pride v dežju, ko se zadnji pogonski kolesi radi zavrtita v prazno. Če zadnji kolesi ob dodajanju plina začneta izgubljati oprijem, se pred njegovimi očmi prižge opozorilna rumena lučka. Meja med popolnim in ničelnim oprijemom je pri takih skrajno predelanih prototipih zelo ozka. "V svoji zadnjici potrebujem odličen potenciometer, da zaznam kakršnekoli težave in morebitno prekrmiljenje. Hitro moram vedeti, da izgubljam oprijem in tako še lahko rešim težavo," se je pošalil Nemec.
Ker "slika" v očeh tako trese, opozorilna lučka LED kar v notranjosti čelade
Ko po valoviti cesti vozi s hitrostjo krepko pred 200 kilometrov na uro, se močno zoža tudi njegov zorni kot. "Slika" v očeh se trese, motor za njegovim hrbtom se vrti vse tja do deset tisoč vrtljajev v minuti, vse je izjemno glasno in vroče. Opozorilne lučke za pretikanje eno prestavo višje, ko torej vrtljaji motorja dosežejo predpisano raven, nima na zasilni armaturni plošči. V notranjost čelade si je vgradil majhno lučko LED, ki takrat pobliska blizu njegovega očesa. Tega signala ne more zgrešiti.
Mojstrstvo vrhunske vožnje na gorskih dirkah je omejeno na zelo malo prevoženih kilometrov. Testiranja na dirkališčih so le zasilna - Zajelniškovi uporabljajo bližnjo stezo v Franciji - dirke pa kratke. V eni sezoni Zajelšnik s športnim prototipom prevozi od 250 do 400 kilometrov. In še to - s takimi "pošastmi" je začel voziti prav pred 20 leti in sicer na manjši gorski dirki v Luksemburgu. Sicer pa tak športni prototip stane približno četrt milijona evrov.
Odlična vožnja Milana Bubniča (lancia delta) na treningih, na dirki pa okvara sklopke in odstop
Matevž Čuden (renault clio) je zanesljivo zmagal v diviziji II za državno prvenstvo, poteguje pa se tudi za najvišja mesta v skupni razvrstitvi.
Avstrijec Karl Schagerl (VW golf) je bil najhitrejši med klasičnimi "turističnimi" dirkalniki. Njegov golf sicer zmore prek 700 "konjev".
Zmagovalec čestital organizatorjem ob jubileju
Po letu premora so se avtomobilski dirkači vrnili na Gorjance in s tem na najlepši način obeležili 50 letnico prve dirke na tej cesti za takratno jugoslovansko državno prvenstvo. V hudi pripeki je nastopilo 81 voznikov, s tremi treningi in dvema tekmovalnima vožnjama pa je uspešno zaključilo 71 voznikov. Po pričakovanju je bil prvi junak dirke Patrik Zajelšnik (norma MC20F), ki si je privozil več kot deset sekund prednosti pred tekmeci. Rekord je bil za Zajelšnika sicer nedosegljiv, toda številnim navdušencem ob progi je znal pokazati zmogljivosti svojega dirkalnika.
"Najprej bi rad čestital organizatorjem za lepo prireditev in jubilejno izvedbo. Žal nisem imel prave konkurence, toda to je bil zame dober trening pred nadaljevanjem sezone. Dirka je minila brez večjih težav, zadovoljen sem z vožnjo. Le pred štartom druge vožnje, ko je bilo tik pred menoj nekaj prekinitev, je bilo v mojem prototipu že zelo vroče in to bi lahko vplivalo na zbranost," je po zmagi povedal Zajelšnik, ki je v skupni razvrstitvi ugnal Bernharda Gradischniga (norma M20 FC) za dvanajst, tretjeuvrščenega Karla Schagerla (VW golf) - Avstrijec je bil z naskokom najboljši med "turističnimi" avtomobili - pa že za 20 sekund.
Bubničeva sklopka ni zdržala 600 stopinj Celzija
Najhitrejši Slovenci so imeli precej smole. V prvi vožnji je moral odstopiti Vladimir Stankovič (lola B09), še bolj pa bo v boju za naslov državnega prvaka odstopil občutil Milan Bubnič (lancia delta). Pivčan je vozil odlično in po treningih zanesljivo vodil v slovenskem državnem prvenstvu, toda nato mu je odpovedala sklopka. Skupaj z le sedmim mestom na uvodni dirki v Tolminu je Bubničeva bera točk še dokaj majhna in to odpira možnosti njegovim tekmecem.
"Dvakrat sem moral štartati. Sklopka se je segrela na 600 stopinj Celzija in sledil je odstop. Škoda, toda to je del dirkanja," je povedal Bubnič, sicer zmagovalec prejšnje dirke v Skradinu in do Gorjancev tudi vodilni dirkač v skupnem seštevku državnega prvenstva.
Luka Brus je zmagal v diviziji I z novim renault cliom rally4 vrhniške ekipe Jazon.
Matic Kogej je zmagi v Tolminu dodal še drugo mesto na Gorjancih. Če mu v Skradinu na Hrvaškem ne bi odpovedal motor, bi zanesljivo vodil v gorskem državnem prvenstvu.
Grudniku nepričakovana zmaga
Zmago za državno prvenstvo je na Gorjancih tako slavil Matej Grudnik (renault clio), ki je imel po treningih za Bubničem 4,9 sekunde zaostanka. Realno ga ne bi mogel ogroziti, z Bubničevo okvaro pa je bila zanj pot do zmage odprta. Tako se je tudi Grudnik z nekaj zamika vključil v boj za naslov državnega prvaka, saj je bil to zanj prvi letošnji nastop.
"Zelo sem vesel te zmage, še posebej odličnega vzdušja, toliko gledalcev na Gorjancih ne pomnim. Za nas je bil zaradi tehničnih težav pred dirko že sam štart velik uspeh, na zmago niti pomisliti nisem upal. Ni sicer lepo zmagati na račun okvare tekmeca, smo pa s tem dobili zahvalo za ves trud," je po zmagi povedal Grudnik.
Čuden v vodstvo državnega prvenstva
Zelo napet je bil obračun za končno drugo mesto v slovenskem DP. Po prvi vožnji so le tri desetinke ločile Matica Kogeja (mitsubishi lancer), Matevža Čudna (renault clio) in Gregorja Vouka (subaru impreza). V drugo je bil Kogej najhitrejši med trojico in je tako osvojil drugo mesto. Tako je nadgradil zmago z uvodne dirke v Tolminu, žal pa je odstopil na dirki v Skradinu. Tretji v slovenski razvrstitvi je bil avstrijski gost Gerald Glinzner (porsche 911 GT3), nato pa sta sledila Čuden in Vouk. Čuden je po Gorjancih spet prevzel vodstvo v skupnem seštevku državnega prvenstva, kjer je pred dirko le za točko zaostajal za Bubničem.
Čuden je ob tem zmagal tudi v diviziji II, kjer je imel 7,3 sekunde prednosti pred Alojzem Udovčem (renault clio R3) in 8,8 sekunde pred Patrikom Ruzzierijem (fiat punto kit car).
V diviziji I sta se na vrh uvrstila dva nova renault clia rally5. Cel konec tedna je bil najhitrejši Luka Brus, ki je imel po dveh vožnjah 5,4 sekunde prednosti pred Domnom Svetom. Ta se je po nesreči v Skradinu uspešno vrnil med najboljše v tem razredu, kjer je sicer dobil uvodno dirko v Tolminu. Tokrat je bil tretji Aljoša Makarovič, in sicer le za desetinko pred Klemnom Trčkom (oba MG ZR 105).
Iz šestega mesta do zmage v pokalu Twingo
Najbolj napeto je bilo po pričakovanjih v pokalu Twingo. Čeprav je bil po prvi vožnji le šesti in to z zaostankom dobre sekunde, je naposled do zmage prišel Aljoša Mlakar. Vozi svojo prvo sezono in predstava z Gorjancev, kjer je v drugi vožnji vse ugnal za skoraj devet desetink sekunde, ga uvršča med favorite za letošnji naslov prvaka. Drugi je bil Miha Fabijan, ki je za 19 stotinke sekunde ugnal Dejana Krofla. Prvih štirje vozniki so bili razvrščenih v eni sekundi.
Omenimo še zmago Marka Žgavca v konkurenci voznikov do 23 let in zmago Matevža Korošca (BMW 325 i) v pokalni diviziji V.
Najmanjše razlike so bile pričakovano v pokalu Twingo.
