Kje je zgornja meja podražitev? Dober poznavalec pojasnjuje.

Oznaka "korejsko" danes ni več nič slabšalnega, poudarja Marko Kajfež, ki v Sloveniji vodi Hyundaieve avtomobilske posle. Za Siol.net je spregovoril tudi o dvigu cen na trgu novih avtomobilov, kjer je prepričan, da določena točka preloma obstaja in da jo proizvajalci tudi dobro poznajo. Zato tudi v rabljenih avtomobilih, ki so lani spet pridobili veljavo, dolgoročno ne pričakuje večje konkurence novim.

Marko Kajfež vodi znamko Hyundai v Sloveniji. Foto: Hyundai

Tudi država se bo morala pogledati v ogledalo. Načeloma naj bi bil tisti, ki poskuša postavljati pravila, prvi zgled preostalim.

Kako ocenjujete razmere na slovenskem avtomobilskem trgu, kjer v zadnjih letih zaznavamo predvsem stalno višanje cen?

Tako kot kupci tudi mi nismo veseli, kadar nam tovarna najavi višje cene. Smo nekako predzadnji člen v verigi in nanje nimamo veliko vpliva. Na cene vpliva veliko dejavnikov. Med temi so visoke cene surovin in energije, dvignili so se stroški dela, transporta in podobno. Z vsako generacijo so avtomobili tudi bolj izpopolnjeni in bolje serijsko opremljeni, zato se tudi kaže ta usmeritev rasti cen. Kar zadeva našo znamko, mislim, da smo nekako v zlati sredini teh podražitev.

Ali kupci v prodajne salone zaradi višjih cen prihajajo s pričakovanji o popustih?

Večjih pritiskov po popustih vsaj pri nas nismo občutili. V zadnjih letih tudi nismo imeli nobene večje marketinške kampanje na temo popustov. Temeljimo na nekih najboljših mogočih cenah, s katerimi lahko na trgu vztrajamo. Nikoli ni bil naš cilj, da bi umetno napihnili cene in potem hitro ponudili mikavne astronomske popuste. To ne bi bilo korektno do kupcev.

Slovenski avtomobilski trg sicer raste, a je še vedno precej pod ravnjo iz leta 2019. Se lahko tja ob omenjenih podražitvah sploh še vrne?

To je vse povezano tudi z različnimi ekonomskimi dejavniki. Trenutno omejitve postavlja cena denarja. V primeru financiranja so obresti precej višje, kot so bile v preteklosti. Kupci vse bolj iščejo neke racionalne nakupe. Ne zanima jih več toliko, da bi kupili avtomobil samo zato, ker je v tistem trenutku všečen in moderen, temveč bolj temeljito preverijo vse pakete opreme in bolje razmislijo. Mi za svoje avtomobile verjamemo, da nudimo za določen denar največ avtomobila.

Kaj pa rabljeni avtomobili, kakšen je njihov vpliv na trg?

Določena velika tržišča so se nekoliko zasitila in zato so k nam v večji meri začela prihajati malo rabljena, torej še dokaj nova rabljena vozila. To vedno ima določen vpliv. Mi tega nismo čutili kot večje breme in pritisk, ker je bil delež teh vozil vsaj z vidika naše znamke še majhen.

Brez tega, da nam na koncu v žepu nekaj ostane, tudi ni napredka in razvoja.

Močno spremenjeni santa fe bo največja novost za Hyundai v letošnjem letu. Foto: Hyundai

V Sloveniji so lani registrirali skoraj 49 tisoč (48.923) novih avtomobilov, kar je bilo 5,5 odstotka več kot predlani. Foto: AMZS

Bi lahko rabljeni avtomobili postali celo konkurenca novim, če se bi cene teh še naprej dvigale?

Dvomim, da se bo to zgodilo. Tudi tovarne se zavedajo, da nekje določena meja vendarle ostaja. Ko postavljajo cenovno politiko, upoštevajo stanje na posameznih tržiščih. Pri tem bodo zagotovo upoštevali tudi ponudbo rabljenih avtomobilov. Hyundai na primer natančno oceni stanje na vsakem trgu posebej in tako ugotovi, kakšna cena je na vsakem trgu še sprejemljiva. Seveda pa kot dober gospodar na koncu želi ustvariti tudi nek normalen zaslužek. Brez tega, da nam na koncu v žepu nekaj ostane, tudi ni napredka in razvoja.

Kaj pa vaš program električnih avtomobilov? Zdi se mi, da glede na njihovo tehnično dovršenost končni izkupiček ni najboljši …

Imeli smo kar precej omejitev, predvsem v prvi polovici lanskega leta. Delno je bila omejena proizvodnja v tovarni. Ob tem pa so bile v določenih večjih evropskih državah močne spodbude za nakupe električnih avtomobilov in zato je naše vodstvo tja preusmerilo več avtomobilov in poskušalo ujeti dober trenutek za prodajo. Ko se je tam tako obdobje končalo, je bilo avtomobilov dovolj tudi za preostale. Težav zdaj ni več, električnih avtomobilov imamo kar dovolj.

Kaj pričakujete od nove električne kone, ki je bila že v prejšnji generaciji eden najbolj naprednih električnih avtomobilov?

Konkretnih načrtov za deleže pri koni nimamo. Imamo določene želje, a končni rezultat bo odvisen od trga in kupcev. Tudi glede kvot vozila za zdaj še nimam dokončnih podatkov.

Kako ocenjujete pripravljenost slovenskega trga na električne avtomobile?

Slovenski trg trenutno še ne sledi čisto usmeritvam nekaterih drugih evropskih. En razlog je ekonomski, pa tudi na klasične avtomobile smo Slovenci precej tradicionalno navajeni. Tu bo treba še marsikaj spremeniti. Tudi država se bo morala pogledati v ogledalo. Načeloma naj bi bil tisti, ki poskuša postavljati pravila, prvi zgled preostalim. Seveda pa nam ostane tudi še področje polnilne infrastrukture, kjer pričakujemo predvsem še več ultrazmogljivih polnilnic. Enako bodo morali proizvajalci in preostali ponudniki ugrizniti v kislo jabolko in se lotiti poenostavitve polnjenja avtomobilov.

Hyundaii so bili pred 30 leti poceni alternativa, zdaj pa predvsem z večjimi športnimi terenci in električnimi avtomobili vstopate v povsem druge cenovne okvire. Kako so to transformacijo znamke sprejele vaše stranke?

Svojih kupcev nismo prepričali z velikimi marketinškimi akcijami, prepričali so se sami ob stiku z avtomobili. Spoznali so jih iz prve roke oziroma prek izkušenj svojih znancev. Z razvojem in tehnologijami smo v zadnjih 20 letih tudi pridobivali še večji ugled. Hyundai res ni le "ena korejska znamka". Oznaka "korejsko" ni več nič slabšalnega. Danes se lahko postavimo ob bok evropskim znamkam ali pa smo v določenih segmentih tudi že korak pred njimi.