Politični preobrat prihodnje leto? Nemci že napisali osnutek.

Evropska skupina poslancev EPP želi po poročanju nemškega Der Spiegla spremeniti usmeritev Evropske unije, da bi leta 2035 dovolili prodajo le novih avtomobilov brez neposrednih izpustov.

Že v obstoječi strategiji je postavljeno preverjanje izvedljivosti te strategije z letom 2026 in glede na prodajne trende v Evropi, kjer polno električni avtomobili letos predstavljajo 15 odstotkov trga, se zdi prilagajanje strategije vse bolj verjetno. Evropa pač ni Kitajska, kjer so električni avtomobili in priključni hibridi veliko cenejši in kjer se njihova tržna penetracija letos giblje okrog 50 odstotkov. To je skoraj 30 odstotnih točk več kot v Evropi.

Spremembe že marca prihodnje leto?

Kot poroča Der Spiegel, bi evropski konzervativci želeli obstoječo strategijo spremeniti do marca prihodnje leto. To je v nasprotju z izjavami predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v njenem govoru ob novi izvolitvi, kjer je dala svojo podporo usmeritvi za leto 2035.

Skupina EPP v svojem pismu tudi izraža pobudo, da se s spremembo zakonodaje zmanjša breme na evropsko avtomobilsko industrijo. Pri tem ne gre le za leto 2035, temveč za vmesne cilje postopnega zniževanja izpustov CO₂ in s kaznimi, ki so povezane z nedoseganjem teh ciljev. Pot do njih namreč vodi prek izboljšane prodaje električnih avtomobilov pri posameznih znamkah, večina teh pa je še dokaj neuspešnih. Vse to se v zadnjem letu med drugim odraža tudi v prodajnih številkah na Kitajskem.

Nemci želijo podporo sintentičnim e-gorivom

Pismo EPP je na pobudo vodje skupine Manfreda Webra napisal nemški politik Jens Gieseke. Na ravni skupine bodo o pismu, preden ga predložijo van der Leynovi, glasovali v torek. Večinske podpore pobudi na ravni skupine torej še niso preverili.

Osnutek veleva, naj Evropska unija izbere nevtralen pristop do brezogljičnih tehnologij in da električni pogon ne bi smel biti prioriteta. Nemci pričakovano dajejo podporo sintetičnim gorivom, kar je bila že do zdaj pobuda tako nemških političnih strank kot nekaterih avtomobilskih proizvajalcev. Trenutna težava sintetičnih goriv so majhne količine in visoka cena, enako tudi problematika porabljene energije za njihovo proizvodnjo. Zakonska usmeritev bi lahko dala zagon tehnologiji, ki jo poznamo tudi že v svetu svetovnega prvenstva v reliju in kmalu tudi formule ena. Nemške politične skupine kljub omenjenim zahtevam ostajajo zveste usmeritvi, da Evropska unija do leta 2050 postane ogljično nevtralna.

Nemški kancler: "Milijarde raje za razvoj kot za kazni …"

Weber želi omenjeno preverjanje izvedljivosti "strategije 2035" namesto leta 2026 preverjati že prihodnje leto. Glede na napovedane novosti na avtomobilskem trgu bi imela lahko ta sprememba velik vpliv; evropske novosti kapljajo relativno počasi in maloštevilno, Kitajci (BYD) pa bodo šele konec prihodnjega leta v Evropi zgradili svojo prvo tovarno.

Sedem držav članic EU je že pred tem pozvalo k pragmatičnemu pristopu in prehodu k brezogljičnim pogonom. Nedavno se je odzval tudi nemški kancler Olaf Scholz. Po njegovem mnenju bi moral Bruselj avtomobilskim proizvajalcem priznati odpustke na zagrožene kazni. "Milijarde naj raje vložijo v razvoj kot v plačilo kazni. Treba je biti pragmatičen in s tem tudi zaščiti industrijo," meni Scholz.

Van der Leynova je ob izvolitvi poudarila, da želi pri tematikah avtomobilske industrije začeti strateški dialog z različnimi vpletenimi stranmi. Te razprtije in predvsem politična nedorečenost dolgoročnih ciljev pa medtem otežujejo načrtovanje tako za proizvajalce kot tudi mnoge dobavitelje. Kitajska na drugi strani od svoje "državne" strategije že več kot desetletje ne odstopa in rezultati so vidni.