Preveč birokracije? Država za domačo polnilnico ponuja do 1.200 evrov.

Borzen je objavil razpis za sofinanciranje nakupa in postavitev električnih polnilnic doma ali v podjetju. Cilj je povečati število zasebnih polnilnih mest za uporabnike električnih vozil tako doma kot pred poslovnimi zgradbami, kar je pomembno tudi za uravnoteženo proizvodnjo in porabo električne energije iz obnovljivih virov oziroma izkoriščanju energije takrat, ko je ta najcenejša. Predpogoj za taka učinkovita omrežja pa je zadostno število polnilnic tako doma kot v službah.

"Namen javnega poziva je prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v prometu in s tem podpreti podnebne cilje EU, ki do leta 2030 predvidevajo 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov, in nacionalne cilje, ki opredeljujejo vsaj 26-odstotni delež obnovljivih virov v prometu, ter znižanje letnih emisij na 4.355 kiloton CO2 ekvivalenta do leta 2030," pravijo na Borzenu.

Za zasebnike 400 tisoč, za podjetja 1,2 milijona evrov

Za nepovratne spodbude za fizične osebe je namenjenih 400 tisoč evrov (letos 300 tisoč, prihodnje leto sto tisoč evrov), za poslovne uporabnike pa 1,6 milijona evrov (1,2 milijona evrov letos, preostalo v 2026).

Osebni uporabnik lahko dobi s strani Borzena subvencijo do vrednosti 60 odstotkov polnilnice, znesek pa ne sme presegati 700 evrov. Subvencija je vezana na polnilno mesto in ne polnilnico. Za polnilnico z dvema priključkoma torej subvencija ne velja. Poleg omenjenega zneska lahko zasebnik računa tudi na pomoč pri stroških dodatne opreme in montaže, kjer pa je meja pri 50 odstotkih zneska, ta pa ne sme biti večji od 300 evrov. Za polnilnico in postopek vgradnje je torej mogoče kot zasebnik dobiti največ tisoč evrov.

Foto: Gregor Pavšič

Subvencijo spremlja tudi veliko birokracije

Pomoč pri vzpostavitvi domače polnilne infrastrukture je lepa, a razpis vendarle prinaša več pasti in birokratskih pogojev – teh ob nakupu polnilnice mimo subvencij seveda ni treba upoštevati.

Stenska enojna polnilnica za domačo uporabo stane od 600 do okrog 1.400 evrov. Z omenjeno podražitvijo in potrebno dokumentacijo je morda na mestu vprašanje, ali je nakup polnilnice prek subvencij sploh še smiseln.

Zakaj bi doma potrebovali kartico RFID?

Razpis namreč zahteva vgradnjo števca MID, ki je namenjen obračunavanju na javnih polnilnicah, na domačih pa načeloma zato ni potreben. Razpis zahteva tudi pripravljenost na protokol OCPP, ki je vezan na števec MID. Oba skupaj strošek namestitve polnilnice povečata za okrog 300 evrov. Samovgradnja ni dovoljena, zato mora delo opraviti kvalificirano osebje. Potreben je tudi zapisnik o prvem preverjanju skladnosti. Med zanimivimi zahtevami za domače polnilnice je poleg števca MID tudi možnost identifikacije prek kartice RFID. Zaračunavanje uporabe polnilnic (kar je smisel števca MID in kartice RFID) je v tem razpisu prepovedano. Poleg naštetiih dodatkov na ceno polnilnice vpliva tudi obvezna prednapetostna zaščita.

Primer polnilnice, ki stane 800 evrov: subvencija lahko znaša 480 evrov, temu je treba prišteti še obvezno dodatno opremo (števec MID, protokol OCPP) za okrog 150 evrov (upoštevaje 50 odstotkov kritja s strani subvencije), strošek postavitve je težko izbežen ne glede na vir financiranja polnilnice.    

Kaj še potrebuje zasebnik ob vlogi za subvencijo?

• Načrt ali ponudbo za namestitev polnilne postaje, ki se mora glasiti na vlagatelja;
• kopijo računa/računov, ki so neposredno povezani z naložbo, z navedbo datuma računa, datuma opravljene storitve, naziva prodajalca, davčne številke prodajalca, oznake in tipa naprave, serijske številke naprave, števila polnilnih postaj in polnilnih mest, izhodne moči, napetostnega načina in napetosti ter garancijskega obdobja; vsi računi se morajo glasiti na vlagatelja;
• dokazilo o plačilu računa/računov iz prejšnje alineje (bančni izpisek, plačilni nalog, potrdilo o transakciji, pogodba o obročnem odplačilu ipd.),fotografijo polnilne postaje, ki je nameščena na polnilnem mestu, pri čemer fotografija ne sme biti starejša od 30 dni;
• potrdilo FURS, iz katerega izhaja, da vlagatelj nima že zapadlih obveznosti do FURS, višjih od 50 evrov, ki ni starejše kot 30 dni od dneva oddaje vloge;
• zapisnik o prvem preverjanju skladno s Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21 – GZ-1) in TSG-N-002:2021, ki mora biti podpisan s strani osebe z nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK);
• kopijo NPK certifikata osebe, ki je podpisala zapisnik o prvem preverjanju skladno s prejšnjo točko.

Podjetja: subvencij za toliko polnilnic kot je stalno zaposlenih

Še veliko več birokracije je prisotne pri subvencijah za podjetja. Ta lahko dobijo subvencijo za največ šest polnilnih mest, a ne več kot imajo stalno zaposlenih v podjetju. To pomeni, da restavracija ali hotel ne moreta dobiti subvencioniranih več polnilnic kot je zaposlenih, čeprav so polnilnice namenjene gostom in ne zaposlenim. Podjetja lahko za nakup polnilnic dobijo subvencijo do 700 evrov, za dodatno opremo in montažo pa do 500 evrov.

Podjetja potrebujejo tuid načrt električnih inštalacij in opreme. Ta dokument mora biti izdelan na ime vlagatelja in stane med 500 in tisoč evri. Glede na ta vložek je za podjetja stroškovno upravičen nakup vsaj pri treh polnilnicah, pri zgolj ani ali dveh pa ne. Najvišja mogoča skupna višina subvencije za podjetja pri nakupu polnilnic, dodatni opremi in montaži je 7.800 evrov.