promet
Torek, 30. 1. 2018, 5.30
6 let, 10 mesecev
Utekočinjen zemeljski plin – alternativna tovornega prometa, ki je že realna
"Smrdeči" tovornjaki čez Slovenijo: konkretna rešitev, a država še spi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,90
3
Medtem ko so se slovenske avtoceste utapljajo v izpustih tovornjakov, je okolje za prehod na precej čistejše pogonsko gorivo še nekonkurenčno. Utekočinjen zemeljski plin je precej bolj prijazen do okolja kot dizel, država pa za zdaj ne ponuja subvencij za nakup tovornjakov in z dajatvami tudi močno obremenjuje ceno plina.
"Kamionarji", cestni nomadi – kakšno je delovno okolje, kako mehka je postelja?
Na slovensko avtocesto zapeljal najbolj futuristični tovornjak #foto
O Sloveniji smo že večkrat pisali kot o tranzitni državi, kjer so avtoceste vse bolj polne tovornega prometa. Naš avtocestni križ povezuje pomembne prometne koridorje med zahodno, vzhodno in severno Evropo, to pa prinaša tudi znatno obremenitev na okolje z izpusti toplogrednih plinov, trdih delcev in dušikovih oksidov (NOx).
Tesla napoveduje tudi električni vlačilec in je zanj tudi v Evropi že prejela rezervacije po 5000 evrov. Zgolj marketinška poteza prevoznikov?
Od električnih študij do utekočinjenega zemeljskega plina, ki je realen že danes
Čeprav so danes motorji novih tovornjakov zelo napredni in na tem področju celo prehitevajo osebne avtomobile, je dizelska tehnologija z visokimi vložki prišla na zgornjo mejo zmogljivosti doseganja okoljskih standardov. Zato se tudi v tovornem transportu vse več govori o alternativnih pogonskih virih.
Predvsem starejši tovornjaki na avtocestah tudi izdatneje onesnažujejo zrak s škodljivimi izpusti.
Videli smo že več manjših električnih tovornjakov, Tesla je s študijo napovedala električni vlačilec in zanj dobila kar nekaj rezervacij tudi v Evropi. Toda na krajši rok so alternative drugje. Na primer v utekočinjenem zemeljskem plinu (UZP), ki je v tovornem prometu zelo priljubljen v Italiji, Franciji in Španiji. Včeraj so v Sežani odprli prvo polnilnico tudi v Sloveniji. Kmalu sledi podobna na hrvaški Reki in nato še v Ljubljani. Vrednost ene polnilnice je okrog milijon evrov.
Prednosti za okoljsko obremenitev so pri UZP v primerjavi z najnovejšimi dizelskimi motorji precejšnje. Izpust ogljikovega dioksida (CO2) je manjši za od 10 do 20 odstotkov, izpustov trdih delcev pri plinu ni, izpust NOx se zmanjša za 95 odstotkov.
Roberto Vidoni, AutaMarocchi: "Brez državnih subvencij zato ne gre. V Sloveniji jih nimamo, v Italiji da država 20 tisoč evrov za vsak kupljeni tovornjak. To pomaga pri amortizaciji začetnega stroška."
Italija prevoznikom "časti" 20 tisočakov na tovornjak, v Sloveniji spodbud še ni
Vse to se seveda sliši odlično, toda razmere so na trgu tovornega prometa za zdaj še neprijazne za racionalen prehod na alternativne pogonske vire, so nam povedali konkretni uporabniki tovornjakov s pogonom na UZP.
"Glavni proizvajalec tovrstnih sistemov je za zdaj Iveco. Tak tovornjak stane 120 tisoč evrov, navadni dizelski pa okrog 80 tisočakov. Brez državnih subvencij zato ne gre. V Sloveniji jih nimamo, v Italiji da država 20 tisoč evrov za vsak kupljeni tovornjak. To pomaga pri amortizaciji začetnega stroška," nam je povedal Roberto Vidoni, direktor izpostave italijanskega prevoznika s tovornjaki AutaMarocchi za Slovenijo in Hrvaško.
Ko se mesečni kilometri flote enega prevoznika štejejo v milijonih …
Ta ima v vsej floti 720 tovornjakov, od tega jih bo imelo v nekaj mesecih približno 40 pogon na plin. Vsak njihov tovornjak za prevoz kontejnerje mesečno opravi 7.500 kilometrov, vsak tovornjak s ceradno prikolico pa lahko tudi do 14.500 kilometrov. To pomeni mesečno vsaj 5,4 milijona prevoženih kilometrov enega prevoznika.
Če bi pri teh izkoristili zgoraj omenjene prihranke škodljivih izpustov, bi težko ugovarjali ugodnim vplivom na okolje. Že letos do maja bodo trije podobni tovornjaki na slovenske ceste zapeljali tudi po zaslugi prevoznika Klemen Transport.
Hitrost polnjenja z UZP je primerljiva s polnjenjem dizelskega goriva, doseg znaša okrog 1.300 kilometrov.
"Prehod v nizkoogljično družbo bo še posebej velik izziv v prometu. Hkrati bo tudi spodbuda za znanstvenoraziskovalno sfero in gospodarstvo, da poiščeta rešitve na tem področju, pri čemer jima bo pomagala tudi država. Naš skupni cilj mora biti, da postanemo ena od vodilnih držav na področju rešitev za zeleni promet. Gre predvsem za rešitve pri uvajanju tehnologij gorivnih celic in vseh vrst plina ter na področju elektromobilnosti," je povedal Gašperšič.
Slovenija v primerjavi s Hrvaško in Italijo tudi davčno bolj obremenjuje UZP
"Poraba goriva je danes primerljiva z dizlom. S takim tovornjakom lahko z enim litrom prevozimo približno 3,9 kilometra, z enim kilogramom plina pa okrog 3,8 kilometra. Plin je seveda nekoliko cenejši, a začetna naložba je, kot že rečeno, za zdaj precej višja," razlaga Vidon.
Slovensko državo čaka resna naloga priprave konkurenčnega okolja za prevoznike s tovornjaki. Cena plina v Sežani znaša 0,95 evra na kilogram. Cena je v Sloveniji precej bolj obdavčena kot v sosednih državah. Na tono plina znašajo dajatve v Sloveniji 190 evrov, v Italiji 20 evrov, na Hrvaškem dodatne obremenitve za prevoznika (plačnika goriva) sploh ni.
Bodo plin kupili v tujini in se prek Slovenije le vozili?
V Italiji je najbližja polnilnica za tovornjake v Veroni. Vzhodnoevropska meja se je zdaj prestavila do Sežane, kmalu se bo torej selila do Reke na Hrvaškem. Če bo tam plin cenejši, ga bodo prevozniki točili tam ali v Italiji, prek Slovenije pa se torej le peljali in tako pustili denarnice trgovcev prazne. Doseg tovornjaka sicer znaša okrog 1.300 kilometrov.
"O prihodnosti je tudi pri tovornjakih težko govoriti. Elektrika? Zagotovo je lahko zanimiva pri manjših tovornjakih in nekoliko krajših razdaljah. Pri težkih tovornjakih so vsaj kratkoročno bolj realne druge alternative. Dizelska tehnologija je že zelo razvita, utekočinjen zemeljski plin pa že brez posebnih posegov danes dosega manjše okoljske obremenitve," je še dodal Vidoni.
3