Torek, 15. 4. 2025, 4.00
6 ur, 42 minut
Nevarnost za Evropo: podprli so Trumpa, zdaj pa jih uničuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
Carinska vojna proti skoraj vsemu svetu, ki jo je sprožil predsednik ZDA Donald Trump, lahko poviša cene hrane.
Eden od velikih zmagovalcev Trumpove trgovinske vojne proti Kitajski je tudi brazilsko kmetijstvo. Na drugi strani so ameriški kmetje vse bolj nezadovoljni zaradi svojega zmanjšanega izvoza na Kitajsko. Veliko kitajsko oziroma azijsko povpraševanje po brazilskih pridelkih, zlasti po krmi, pa lahko poviša cene hrane, tudi v Evropi.
Vrtoglavo carinsko obračunavanje med ZDA in Kitajsko je spodbudilo brazilski kmetijski sektor in prizadelo ameriške kmete, saj se Peking zanaša na največje latinskoameriško gospodarstvo za vrsto blaga, od soje do govedine, piše britanski poslovni medij Financial Times (FT).
Zmagovalka Brazilija
Brazilija je bila glavni zmagovalec že v prvi trgovinski vojni predsednika ZDA Donalda Trumpa proti Kitajski (to vojno je Trump sprožil leta 2018), kar je dramatično povečalo njeno takrat tesno prednost pred ZDA kot največjim dobaviteljem hrane Kitajski.
Zdaj se zdi, da bo brazilsko kmetijstvo še bolj cvetelo, saj se je izvoz na Kitajsko povečal, še preden je Trump v zadnjih dnevih zvišal carine za kitajsko blago na 145 odstotkov, Kitajska pa je odgovorila z dvigom carin na ameriško blago na 125 odstotkov.
Krepitev kitajsko-južnoameriških povezav
"To je blagoslov za kmete v Braziliji in Argentini in bo zelo pomagalo njihovi industriji. Posledice tega bodo dolgotrajnejše od dejanskih ukrepov. Azijske države bodo namreč zgradile boljše odnose z Južno Ameriko," je za FT dejal indijski strokovnjak Išan Banu, vodilni kmetijski analitik pri ponudniku podatkov o surovinah Kpler.
Leta 2015 sta ZDA in Brazilija na kitajsko izvozili skoraj enako količine govedine, lani pa so Brazilci na Kitajsko izvozili za 5,76 milijarde dolarjev (5,1 milijarde evrov) govedine, Američani pa za 1,48 milijarde (1,3 milijarde evrov).
Prodaja brazilske govedine na Kitajsko se je v prvem četrtletju 2025 povečala za tretjino v primerjavi z letom prej, medtem ko se je kitajski uvoz perutnine marca povečal za 19 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, so sporočila lokalna trgovinska združenja.
Manjše kitajsko povpraševanje po ameriških žitih
Medtem se je zaradi tujega povpraševanja brazilska soja na svetovnih trgih trgovala z 1,15 dolarja (en evro) višjo ceno kot ameriška soja, potem ko se je še januarja letos prodajala s 25-centnim popustom (okoli 0,22 evra).
"Kitajska hiti z ukrepi, da bi si zagotovila oskrbo ne le s sojo, temveč tudi z drugimi dobrinami. To bo povzročilo manjše povpraševanje po ameriških žitih," je za FT dejal Rodrigo Alvim, mednarodni direktor brazilske skupine Minas Port.
Ameriški kmetje niso navdušeni nad trgovinsko vojno
Pošiljke ameriških kmetijskih proizvodov na Kitajsko so se januarja letos v primerjavi z letom prej zmanjšale za 54 odstotkov. Azijski velikan običajno kupi 90 odstotkov izvoza ameriškega sirka in približno polovico izvoza soje.
Pridelovalec soje iz Kentuckyja Caleb Ragland, ki je tudi predsednik Ameriškega združenja pridelovalcev soje, je trikrat volil Trumpa, zdaj pa ga roti, naj sklene dogovor s Kitajci.
Ameriški kmetje še vedno okrevajo od Trumpove prve trgovinske vojne proti Kitajski in zagotovo niso bili navdušeni nad drugo, je pretekli četrtek dejal Caleb Ragland, pridelovalec soje iz Kentuckyja, ki je trikrat volil Trumpa.
Odprto pismo Trumpu in kitajska blokada govedine
V odprtem pismu je Ragland, predsednik Ameriškega združenja pridelovalcev soje, Trumpa prosil, naj sklene dogovor s Kitajsko. "Nujno je, da se dogovor sklene. Kmetijstvo je zdaj veliko šibkejše kot v Trumpovem prvem mandatu. Po prvi trgovinski vojni smo na Kitajskem izgubili skoraj deset odstotkov tržnega deleža, ki ga nismo nikoli več pridobili," je zapisal.
Kitajska je prejšnji mesec dejansko blokirala precejšen delež izvoza ameriške govedine v državo, ki je bil lani vreden 1,6 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov), saj ni podaljšala registracij, ki bi stotinam ameriških mesnih obratov omogočile izvoz na Kitajsko.
Kitajska omejuje uvoz ameriških žit
Obenem je Kitajska letos omejila uvoz ameriške soje, pšenice, koruze in sirka, je FT povedala oseba, seznanjena z ameriškim kmetijskim izvozom, ki je želela ostati anonimna, saj ni pooblaščena za pogovore z mediji.
Leta 2016 so Američani in Brazilci na Kitajsko izvozili enako količino soje, lani pa so Brazilci na kitajski trg izvozili za 38,6 milijarde dolarjev (33,9 milijarde evrov) soje, Američani pa za 15,24 milijarde dolarjev (13,4 milijarde evrov).
Številni kitajski mlinarji oziroma predelovalci žit so ustavili uvoz iz ZDA, saj so carine zmanjšale njihove marže, je FT povedal neimenovani strokovnjak, seznanjen s to industrijo. "Če se bodo razmere nadaljevale, bi lahko pošiljke ameriškega žita na Kitajsko do maja padle na nič. Edini način, da bi imeli normalno leto, je to, da se carine vrnejo na ničelno stopnjo," je pojasnil.
Višanje cen brazilskega žita
Brazilija je bila v dobrem položaju, da izkoristi ta preobrat, je prepričan Aurelio Pavinato, izvršni direktor SLC Agricola, enega največjih brazilskih proizvajalcev žita. "Ker Kitajska išče diverzifikacijo svojih dobaviteljev in Evropa vse bolj gleda na Brazilijo kot na stabilno možnost, opažamo povečano tuje povpraševanje in znatno zvišanje cen," je še dejal.
Južnoameriška država se lahko vsaj delno zahvali Trumpu za pomoč pri krepitvi brazilskih izvoznikov, ki so sposobni zapolniti praznino, ki je nastala z zmanjševanjem tržnega deleža ameriških kmetov na kitajskem trgu.
Ameriška konkurenčna prednost se manjša
Med prvo trgovinsko vojno ZDA s Kitajsko se je brazilska soja trgovala s približno 20-odstotno premijo v primerjavi z ameriško sojo, kar je pomagalo pri krepitvi naložb v brazilski kmetijski sektor države, je za FT dejal Jim Sutter, izvršni direktor ameriškega sveta za izvoz soje. Te naložbe so zmanjšale konkurenčno prednost ZDA, ki je temeljila na močni infrastrukturi in zanesljivosti, je še dejal Sutter.
Leta 2022 so Brazilci na Kitajsko izvozili za 330 milijonov dolarjev (289,8 milijona evrov) koruze, Američani pa za 5,27 milijarde dolarjev (4,63 milijarde evrov). Lani pa se je zgodil velik preobrat: Brazilci so izvozili na Kitajsko za 3,69 milijarde dolarjev (3,24 milijarde evrov) koruze, Američani pa le še za 2,22 milijarde dolarjev (1,95 milijarde evrov).
Delež ZDA v kitajskem uvozu hrane se je tako zmanjšal z 20,7 odstotka leta 2016 na 13,5 odstotka leta 2023. Brazilski delež se je v istem obdobju povečal s 17,2 odstotka na 25,2 odstotka.
Pritok kapitala v Brazilijo
Brazilska logistična infrastruktura še vedno zaostaja za ameriško, saj ozka grla v pristaniščih pogosto ovirajo izvoz. Vendar pa bi lahko zadnja trgovinska vojna omogočila pritok kapitala v Brazilijo, je za FT dejal Eugenio Figueiredo, izvršni direktor pristanišča Açu. Ta upa, da bo negotovost spodbudila Kitajsko k vlaganju v brazilsko logistiko.
Evropejci, ki čakajo na ratifikacijo obsežnega sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosurjem, bi lahko bili prav tako prisiljeni preiti na nabavo beljakovin za živalsko krmo iz Brazilije namesto iz ZDA, je sporočila Evropska federacija proizvajalcev krme (FEFAC).
Bo brazilska ponudba zadostila povpraševanju?
Ker bo EU med aprilom in decembrom uvedla 25-odstotne povračilne carine na ameriško sojo, govedino in perutnino, narašča zaskrbljenost, da Brazilija morda ne bo imela dovolj pridelkov, da bi zadovoljila povpraševanje.
Brazilija upa, da bo v državo prišel kapital, na primer kitajski, s katerim bodo izboljšali logistične povezave, predvsem pristanišča, da bodo lažje izvažali svoje kmetijske proizvode.
Čeprav je Brazilija imela obilen pridelek, je Sutter opozoril, da se bo njena velika ponudba hitro absorbirala, če bosta tako Kitajska kot EU vse svoje povpraševanje osredotočili na Brazilijo.
Nevarnost višjih cen hrane
Pedro Cordero iz FEFAC je dejal, da Evropejci delijo to zaskrbljenost: "Tekmovali bomo s Kitajsko in drugimi državami za iste pridelke. To pomeni višje cene krme, kar pomeni višje cene hrane. Če Južna Amerika ne bo mogla povečati pridelave, bomo v težavah."
