Ponedeljek, 9. 11. 2020, 8.06
9 mesecev, 3 tedne
V času epidemije se krepi še en družbeni problem
Alkohol ostaja velika težava v slovenski družbi in je posledično tudi glavni krivec za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Številke so dovolj zgovorne: V 1.191 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 27 oseb, 108 je bilo hudo in 418 lažje telesno poškodovanih.
Alkohol ne sme dobiti nobene priložnosti v prometu. Zavedati se moramo, da je že po enem kozarčku vina vse drugače.
Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi so dejavniki, ki zmanjšujejo naše psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Vplivajo na zbranost, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika.
Zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni. Ena merica alkohola, kar je 0,3 decilitra žganja, en deciliter vina ali 2,5 decilitra piva, se v telesu presnavlja eno uro. Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša.
Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Preverite 5 najpogostejših stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola
V času epidemije še več težav z alkoholom
Zaskrbljujoč podatek, ki priča o še eni posledici epidemije: v času prve epidemije (od 16. 3. do 31. 5. 2020) se je povečal trend števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč (v času prve epidemije je bilo 13,5 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju lani pa 9,5 odstotkov).
V času od 19. 10. 2020, ko je bila razglašena druga epidemija, do 3. 11. 2020 so alkoholizirani udeleženci povzročili 33 prometnih nesreč, s povprečno stopnjo 1,30 promila alkohola v krvi. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, sedem pa jih je utrpelo lažje telesne poškodbe.
Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litrov čistega alkohola na prebivalca nad 15 let.
Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili nekoliko manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa manj.
Vsako tretjo smrt v prometu je zakrivil alkoholizirani povzročitelj
Izmed vseh letos preminulih v prometnih nesrečah do konca letošnjega oktobra (78 oseb), je kar 27 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bilo 27, od tega jih je 22 umrlo v nesreči, ki so jo povzročili.
Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času prve epidemije, kar pomeni skoraj 70 odstotkov.
Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašla 1.39 promila, v enakem obdobju lani pa 1.57 promila.
Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat.
Tudi znani Slovenci pozivajo k načelu 00
Agenciji za varnost prometa se je v kampanji proti zlorabi alkohola v prometu pridružilo šest znanih Slovenk in Slovencev: Boštjan Nachbar, Ajda Rotar Urankar, Irena Yebuah Tiran, Rebeka Simonič Fink, Bernarda Žarn in Goran Hrvaćanin
Skupaj bodo pomagali ozaveščati javnost, kakšno tveganje prinaša vožnja pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc. V svojih kratkih video sporočilih so jasni: alkohol v prometu nima kaj iskati.
Pridružite se jim tudi vi z zglednim ravnanjem in širjenjem načela 0,0.
Agencija za varnost prometa in Policija tudi v času drugega vala epidemije svetujeta: "Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja motornega vozila ali kolesa pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Tudi pri pešcih predstavlja alkohol pomemben dejavnik tveganja. Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih ter prometnih razmer, previdnost in strpnost naj bodo vaše vodilo."
Policisti bodo poostreno nadzirali vaše psihofizično stanje
Od 6. do 15. novembra 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Agencija za varnost prometa in Policija bosta akcijo za krepitev ozaveščanja o tveganjih, ki jih prinaša vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ponovili še v decembru.
