Torek, 26. 3. 2019, 13.09
5 let, 8 mesecev
Obvoznica v Ljubljani: načrt tripasovnic, nove severne ceste in urejanje tirov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,70
27
Na najbolj obremenjenih delih obvoznice v Ljubljani vozi tudi po 90 tisoč vozil na dan.
Od leta 2025 do 2040 lahko pričakujemo širitev in urejanje avtocestnega obroča okrog Ljubljane, ki predvideva širitev treh vpadnic v tripasovnice, ob tem pa tudi urejanje železniškega prometa. Začasni ukrepi bodo na primorsko-štajerski osi lahko dodatni tretji pas ali pa tudi znižanje omejitve hitrosti.
Ljubljanska obvoznica je zaradi številnih razlogov prometno najbolj obremenjen del avtocest in hitrih cest v Sloveniji. Na zahodni obvoznici se dnevno pelje tudi do 90 tisoč vozil, povečanje prometa znaša okrog dva odstotka letno. Nujne rešitve zato predvidevajo krepitev avtocestnega obroča, povezavo štajerskega in gorenjskega avtocestnega kraka in izboljšan tirni promet z vlaki. Projekcije ministrstva za infrastrukturo za leto 2040 kažejo, da se predvsem zaradi obremenitev z vozili ne bo mogoče izogniti posegom v ljubljanski obroč.
Tripasovnice na primorskem, štajerskem in dolenjskem vpadnem kraku
Najbolj verjetni scenarij prihodnjega urejanja v Ljubljani predvidevajo širitev krakov, a brez širitve celotnega obroča na severni strani. Skoraj neizbežne so tripasovne vpadnice s strani Primorske, Štajerske in Dolenjske. Treba bo tudi nadgraditi tirni promet z vlaki in sprejeti intenzivne ukrepe trajnostne mobilnosti.
Pripravljeni scenariji bodo po grobi oceni zahtevali od 600 milijonov do 1,2 milijarde evrov investicije, po izračunih pa vsi prinašajo več kot milijardo evrov družbenih koristi. Natančnejših izračunov za zdaj še ni.
To so za zdaj sicer le pobude ministrstva za javno upravo, ki bodo pozneje postale temelj pridobivanja vseh stališč in podatkov za analizo, na podlagi analize pa nato morebitni prostorski akt. Sklep o izvedbi bo sprejela vlada.
Ena izmed možnosti nove prometnice na severu Ljubljane
Začetek del okrog leta 2025?
V povprečju traja umeščanje v prostor osem let. Če bodo vsi deležniki bolje sodelovali in če bi vlada prepoznala pomen, bi se čas lahko skrajšal na pet ali šest let. Primorski in štajerski krak bosta imela zaradi tranzitnega prometa prednost. Dela bi lahko začeli okrog leta 2025, celotna dela pa bi se morala končati do leta 2040.
Kaj pa bolj kratkoročni ukrepi, ki bi v vmesnem času omogočali relativno tekoč promet?
"Načrtujemo obnovo odseka Krtina-Šentjakob proti Ljubljani ter na primorski avtocesti od Vrhnike. Preverjamo mogoče rešitve in postavitev začasnega tretjega pasu. Po analizi se bomo odločili, ali bomo vpeljali ta začasni tretji pas ali pa znižali omejitev hitrosti," je povedal Ulrich Zorin z Darsa.
Scenarij s številko 12 je po stališčih infrastrukturnega ministrstva najbolj zaželen. Predvideva manj prometa znotraj obroča (povečanje uporabe koles, pešpoti, dražje parkirnine …), predvsem štajerski krak avtoceste pa bo ostal na meji prepustnosti.
Razširitev vpadnih avtocestnih krakov in dela obvoznice- Razširitev gorenjskega kraka avtoceste na tripasovnico v obe smeri, in sicer med Vodicami in izvozom Ljubljana-Šentvid
- Razširitev štajerskega avtocestnega kraka na tripasovnico od razcepa Zadobrova do priključka Krtina (vključno z novim priključkom Študa)
- Razširitev dolenjskega avtocestnega kraka na tripasovnico od razcepa Malence do priključka Grosuplje-vzhod (vključno s priključkom Ljubljana-jug)
- Razširitev primorskega avtocestnega kraka na tripasovnico od razcepa Kozarje do izvoza Vrhnika (vključno z izvozi Vič, Barje)
- Razširitev vzhodne obvoznice na 4+6 pasove od razcepa Zadobrova do priključka Ljubljana-Bizovik, vključno s preoblikovanjem razcepa Zadobrova in naprej na 3+3 pasove do predora Golovec
- Razširitev južne obvoznice na 3+3 pasove od novega priključka Ljubljana-Barje do priključka Ljubljana-jug
Učinkovit, a drag predlog: severna obvoznica v dveh nivojih?
Na infrastrukturnem ministrstvu bodo preučili tudi možnost gradnje nove prometnice v severnem delu ljubljanskega prometnega omrežja: krepitev severne obvoznice od razcepa Zadobrova do razcepa Kozarje, z razširitvijo na 3+3 pasove, po drugi varianti razširitev na 4+4 pasove z vodenjem prometa na dveh nivojih (spodaj tranzitni promet, nad njo lokalni promet, tako ureditev v mestu pozna Bruselj), po eni možnosti pa tudi zoženje pasov in uvedba tretjega pasu na obstoječem vozišču
Med možnostmi je tudi gradnja severne tangente kot povezave štajerskega in gorenjskega avtocestnega kraka, ter primestne povezave obeh omenjenih avtocestnih krakov.
Brez učinkovitejšega javnega prometa z vlaki ne bo šlo
Urejanje prometa v Ljubljani je v veliki meri odvisno tudi od drugih ukrepov. Bistvo teh ukrepov je tudi zmanjšanje števila vozil na cestah in preusmeritev dnevnih migrantov na javni promet.
Predvideni ukrepi na področju tirnega prometa z vlaki so izvedba Tivolskega loka, delna dvotirnost gorenjske proge, delna dvotirnost proge Ljubljana-Domžale in Ljubljana-Grosuplje, izvedba parkirišč ob postajah, preureditev osrednje železniške postaje v Ljubljani in podobno. Iz Ljubljane bi vlak v osrednje smeri odpeljal vsakih 15 minut.
Prestali manj intenzivni ukrepi predvidevajo integrirano vozovnico, novo shemo LPP, spodbujanje sopotništva, izvedba parkirišč P+R (štirje obstoječi in 23 novih), hitre avtobuse na avtocestah.
Bolj intenzivni (in predvidoma slabše sprejeti v javnosti) pa bi lahko bili povečani stroški za vstop v mesto (dražje dolgotrajna parkiranja, taksa za vstop v mesto …), delo od doma, sprememba plačil potnih stroškov, omejitev uporabe službenih avtomobilov v zasebne namene in podobno.
27