Varnostna razdalja na avtocesti: koliko od odbijača pred nami še lahko vozimo?

Poudarjamo, da v eni sekundi že pri hitrosti 60 kilometrov na uro prevozimo 16 metrov. To so vsaj tri dolžine avtomobila.

Neustrezna varnostna razdalja je predvsem na avtocestah statistično eden od najpogostejših vzrokov nesreč, največkrat naletov od zadaj. Vozniki podcenjujejo razdaljo, ki jo bodo potrebovali za ustavljanje in pri njej pogosto pozabijo tudi na svoj odzivni čas. Pri hitrosti 60 kilometrov na uro, kar bi pomenilo vožnjo v zelo strnjeni koloni, v odzivnem času ene sekunde že prevozimo 16 metrov. Koliko voznikov na avtocestah v Sloveniji varnostno razdaljo, kakor jo zapoveduje zakon o pravilih cestnega prometa, sploh upošteva?

Varnostna razdalja dve sekundi, pri "zmanjšani hitrosti" in v koloni tudi le ena sekunda

Varnostno razdaljo je v praksi težko določiti natančno. Po zakonu o pravilih cestnega prometa je to razdalja, ki jo pri dani hitrosti in v odnosu do vozila pred seboj prevozimo v dveh sekundah.

Kadar se pri dobrih prometnih razmerah oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, je lahko varnostna razdalja vezana tudi na prevoženo razdaljo v eni sekundi. Zakon sicer ne določa, pri koliko zmanjšani hitrosti kolone bi to izjemo lahko uporabili. Toda vožnja v prometni konici po slovenskih avtocestah pogosto prinaša prav tak pojav, ko (največkrat po levem prometnem pasu) strnjena kolona vozi počasneje.

Tudi na takem odseku bi morala biti razdalja med avtomobili vsaj 16 metrov. Foto: Metka Prezelj

Kdor bi se popolnoma držal črke zakona, lahko hitro zapelje v težave

Vseeno poudarjamo, da v eni sekundi že pri hitrosti 60 kilometrov na uro prevozimo 16 metrov. To so vsaj tri dolžine avtomobila. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro bi morala biti razdalja med avtomobiloma pri dvosekundni varnostni razdalji že 54 metrov.

Že bežen pogled na slovenske avtoceste razkriva, da je promet največkrat bistveno bolj zgoščen in da bi voznik, ki bi varnostno razdaljo natančno spoštoval, naletel na vsaj dve težavi:

• ker bi pred seboj puščal od 15 do 20 metrov prostora, bi postal ovira za voznike za seboj in ti bi se vrivali pred njega,
• ko bi se nekdo vrinil pred njega ali pa se predenj na avtocesto vključil s pospeševalnega pasu, bi bila varnostna razdalja takega voznika nemudoma premajhna.

"Policisti nadzirajo in urejajo promet tako v času, ko je promet zgoščen, kot tudi takrat, ko poteka v stoječi koloni. V prvem primeru so policisti pozorni na hitrost, nepravilno prehitevanje, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in podobno. V stoječih kolonah pa na spremembe prometnih pasov, prehitevanje po odstavnem pasu, zapuščanje vozila," pojasnjujejo na slovenski policiji.

Je kaznovanje prekratke varnostne razdalje zgolj "življenjsko"?

Tam zatrjujejo, da morajo biti policisti pri kaznovanju voznikov tudi "življenjski". Znan je primer iz Kopra, kjer je pred dvema letoma voznica prejela globo zaradi 1,1 metra prekratke varnostne razdalje. Takrat so v sektorju prometne policije zatrjevali, da se bodo usmerili predvsem na bolj izrazite prekrške in nevarno vožnjo. Kdor se po avtocesti s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro vozi z varnostno razdaljo manj kot sekunde, prav zagotovo tvega.

Globa za nespoštovanje varnostne razdalje sicer znaša 200 evrov. Kadar je najmanjša dovoljena razdalja med vozili označena s prometnim znakom, na primer v predorih, znaša globa 300 evrov.