Vaši nasmehi in navdušenje krepko presegli zmogljivosti ferrarija

Užival zaradi sopotnikov, ne ferrarija

Kot voznik enega izmed štirih promocijskih vozil sem užival. Ne zaradi ferrarija, silne moči, ki je niti nisem mogel izkoristiti, ali zaradi pokončnega položaja za volanom in trdega podvozja. Pravzaprav sem, priznam, po nekaj urah hrepenel po mehkobi sedežev običajnih avtomobilov.

Užival sem zaradi ljudi na sovoznikovem sedežu. Kot bi se upokojenci v camaru ali naši bralci v mercedesu E 63 AMG zgodili ponovno, a v veliko večjem obsegu. Vožnja v posebnih avtomobilih, tistih z dušo, je dogodek. Takšen, ki vleče pozornost in skrbi za nenadzorovan izliv čustev. Sopotnik je z vzklikom "Forza Ferrari!" preglasil celo karizmatični motor rdečega superšportnika, študentka se je, s tresočim glasom, vidno vznemirjena hitela zahvaljevati, da zaradi ferrarija ne bo zamudila predavanja. "Svojo" šestico je zamudila, "naše" ni. Brez obotavljanja je sedla v avtomobil, bližje k tlom kot kadarkoli prej, in ponavljala, da ne more verjeti. Ni bila edina. Toliko nasmejanih obrazov vzdolž Dunajske, Slovenske in Tržaške še nisem videl in jih najbrž tudi ne bom.

Včerajšnji dan je bil ponoven dokaz, da avtomobil lahko presega vlogo prevoznega sredstva in je v življenje posameznikov vpleten bolj marsikdo misli. Po celem dnevu sem iz skrajno neudobnega avtomobila izstopil prerojen.