Ponedeljek, 25. 4. 2016, 5.53
7 let, 2 meseca
Test nočne avtonomne vožnje: ford fusion je v trdni temi sam peljal brez luči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Ford je že pred nekaj meseci objavil intenzivno delo na področju avtonomne vožnje s pomočjo naprednega laserskega tipala lidar. Nedavno je lidar na zaviti cesti puščave v popolni temi varno vozil avtomobil.
Zajeti in razumeti podatke o mikrolokaciji je izjemno težavna naloga
Oprema za preizkus nočne avtonomne vožnje: lidar za vozilo (srebrni valji na belem strešnem prtljažniku) in čelada s sistemom za nočni vid za inženirje.
Tisto, kar se človeku zdi samo po sebi umevno, na primer vožnja avtomobila, je v resnici zelo zapletena operacija. Ko bo avtomobil vozil sam, se bo namreč moral v popolnosti zanesti na svoja tipala in to ne glede na zunanje okoliščine – osvetljenost, vremenske razmere in podobno. Kamera, danes že zelo razširjeno (in dokaj poceni) tipalo, vidi le v dobri svetlobi, radar je na to manj občutljiv, a ga zmotijo močan dež, sneg, toča in podobno.
Ford je zato zaposlil tretje tipalo, lidar, ki je v osnovi lasersko tipalo, ki oddaja 2,8 milijona laserskih pulzov na sekundo in pri tem na podlagi odboja svojih žarkov izrisuje trirazsežnostno sliko okolice. A to še ni dovolj; elektronika, ki vse skupaj nadzira, ima na razpolago prav tako trrazsežnostne podatke (zemljevide) o cestah in njihovi bližnji okolici, vključno s cestnimi oznakami, okoliškimi drevesi in zgradbami. Elektronika je nato sposobna na podlagi primerjave med dobljeno sliko lidarja in omenjenimi zemljevidi izjemno natančno določiti položaj vozila in ga posledično pravilno voditi po cesti. In pri tem ne potrebuje svetlobe.
Trda tema, avtomobil avtonomno vozi, potniki pa ne vidijo ničesar
To je seveda teorija. Da bi preizkusili učinkovitost sistema, so Fordovi inženirji v trdi temi svoj z lidarjem opremljen preizkusni ford fusion poslali na zavito puščavsko cesto Arizone. Avtomobil (oziroma njegov sistem avtonomne vožnje na podlagi lidarja) je menda svoje delo opravil brezhibno, inženirji pa so bili navdušeni tudi nad doživljanjem vožnje v vozilu, saj so čutili njegovo premikanje, videli pa prav nič.
S tem je Ford dosegel četrto oziroma predzadnjo raven samodejnosti vožnje po razpredelnici SAE, a s tem delo še zdaleč ni končano. Kakih 30 preizkusnih fordov fusion, opremljenih s sistemi za samodejno vožnjo, bo letos službovalo po cestah Michigana, Arizone in Kalifornije, da bi sistem izpopolnili na poti do zadnje, pete ravni avtonomnega vozila.
Fordovi inženirji, opremljeni s sistemom za nočni vid, med preizkusom. Ker sistem deluje v infrardečem spektru, so videli tudi lidarjeve laserske pulze.
SAE: stopnje avtonomne vožnje
Ameriški SAE je določil stopnje avtonomne vožnje vozil, ki predstavljalo vodila avtomobilskim proizvajalcem pri snovanju sistemov za avtonomno vožnjo. Lestvica je takšna:
0: brez samodejnosti
1: pomoč vozniku (tempomat, samodejno zaviranje, ohranjanje prometnega pasu)
2: delna samodejnost (kot zgoraj, a več hkratnih dejanj, na primer zaviranje in zavijanje)
3. pogojna samodejnost (sistem zna voziti samostojno, a še vedno za kritične primere potrebuje poseg voznika)
4. visoka samodejnost (sistem vozi povsem samostojno, a ne v vseh pogojih – recimo le na avtomobilskih cestah)
5. popolna samodejnost (sistem v vseh pogojih vozi samostojno)
Ključna razlika med stopnjami lestvice so točke, kjer sistem samostojne vožnje v celoti prevzame neko opravilo. V drugi stopnji tako prevzame volan, plin in zavore, v tretji stopnji nadziranje okolice, v četrti vse kritične položaje in v peti vožnjo na vseh cestah.
