Torek, 6. 9. 2016, 5.22
7 let, 2 meseca
Test nove različice modela
Test: Volvo S60 CC AWD – limuzina, v katero sedeš visoko kot v enoprostorca
Volvo S60 CC je svojevrstna nadgradnja modela S60, ki ga poznamo kot limuzino s tako poudarjeno športno padajočo silhueto, da bi ga lahko imenovali tudi petsedežni kupe. CC ali cross country je postavljen osem centimetrov višje, tako da ga od tal loči terenskih dvajset centimetrov. To je povsem dovolj, da lahko zlahka zapelje z asfalta.
Poudarki:
Tehnični podatki, vaše mnenje, pikolovci in cena ter oprema
Dvignjeni S60 CC je edina limuzina, v katero se vstopa podobno kot v športne terence ali enoprostorce. Volvo S60 CC je bil predstavljen lani v Frankfurtu kot premium športna limuzina, izdelana na osnovi modela S60.
Cross country je pravi križanec, avtomobil z več obrazi. Dva pokaže na asfaltnih površinah, kjer v popolnosti izpolnjuje športne vozniške želje na zavitih cestah, obenem pa ponuja vrhunsko udobje in, da ne pozabimo, pregovorno varnost.
Visoka oddaljenost od tal je v ovinkih skoraj nezaznavna, do polne veljave pa pride na kolovozih, kamor je vstop za športne limuzine sicer prepovedan.
Med karavani je konkurenca križancev s terenskimi lastnostmi večja. Dvignjeni S60 CC je edina limuzina, v katero se vstopa podobno kot v športne terence ali enoprostorce. Po tej lastnosti prekaša celotno ponudbo srednjega razreda, še posebej v segmentu premium vozil.
Poleg tega je to tudi odlična izbira za voznike seniorje, ki si želijo lažjega vstopanja in izstopanja, obenem pa ne potrebujejo ali nočejo imeti kašnega enoprostorca oziroma športnega terenca. Dejansko trenutno ni limuzine tega razreda, postavljene tako visoko nad asfalt.
Motor: 2,4-litrski dizelski petvaljnik s 140 kilovati moči
Poraba na testu: 8,1 l/100 km
Cena testnega vozila: 56.238 evrov
Lep, čeprav dvignjen
Cross country je prav čedno vozilo, je štirivratna limuzina, ki izpolnjuje tudi vse zahteve, ki določajo kupeje. 20-centimetrski dvig podvozja od tal je manj opazen zaradi serijskih 18-palčnih platišč. Višina ne kvari estetskega vtisa, je pa dobrodošla za vstopajoče, večinoma tiste v zrelejših letih. Kratek zadnji previs jasno sporoča, da velikost prtljažnika ni vrlina.
V mafijsko ali, če hočete, gizdalinsko črni barvi si ga ne moremo predstavljati, zelo lepo pa se mu poda kristalno bela biserna barva (za dobrih tisoč evrov) z ne pretiranimi črnimi obrobami. Sprednji del z le rahlo zašiljenimi žarometi bolj skriva ostrino, kot napoveduje, kaj zmoreta motor in podvozje.
Kot da je premium, s sedeži na ravni višine enoprostorca …
Po S60 so povzeli notranjost, ki je skrbno in kakovostno urejena, doplačilno usnjena in usklajena z novimi izdelki znamke Volvo. Saj tudi je. Vstopanje je za približno osem centimetrov višje kot pri osnovnem S60, kar se pozna, vseeno pa kupejevsko spuščanje ostrešja povzroča ponižno sklanjanje glav za visokorasle potnike. Po S60 so povzeli notranjost, ki je skrbno in kakovostno urejena, doplačilno usnjena in usklajena z novimi izdelki znamke Volvo. V poletni vročini se kabina vsaj malo ohladi z daljinskim odpiranjem stekel. Seveda deluje tudi v obratni smeri, še strešno okno se zapira z daljincem in iz drugega nadstropja lahko reši notranjost pred nenadno ploho.
Ker smo v zadnjem času pri testih naleteli na različne manj ergonomske rešitve, hvalimo sicer že večkrat videno osrednjo konzolo. Na njej je mnogo stikal, ki zahtevajo predhodno spoznavanje, vendar je pomembno, da so vedno pri roki in na dosegu okrogli vrtljivi gumbi za glasnost in izbiro postaj, za upravljanje levega in desnega področja klimatske naprave ter izbiro hitrosti ventilatorja. V službenih volvih S60 se tako vsak voznik vsaj v osnovi takoj znajde, še posebej pa to velja za flote vozil za izposojo.
Da je prtljažnik pri S60 in tudi pri CC bolj v drugem planu, dokazujeta majhnost (380 litrov) ter to, da se daljinsko samo odklene, ne pa odpre in da se naslonjala iz prtljažnika samo sprosti, polaga pa iz kabine.
Štiri- in petvaljnik z enako močjo
Na avtocesti pri največji dovoljeni hitrosti (števec na 133) porabi 7,3 litra na sto kilometrov. Testni petvaljni 2.400-kubični motor razvija enako moč kot 2.000-kubični štirivaljnik. Na račun kubičnih centimetrov diha z malo manj vrtljaji, ima pa več navora. S to delovno prostornino ni pretirano žejen in na odprtih cestah mu zadostuje šest litrov na sto kilometrov.
Na avtocesti pri največji dovoljeni hitrosti (števec na 133) porabi 7,3 litra na sto kilometrov, med navdušenim preizkušanjem voznih lastnosti na makadamu pa je D4 AWD med ročnim izbiranjem prestav dosegel povprečje desetih litrov. Na testnem krogu, na katerem smo 40 kilometrov prevozili v programu sport, se je poraba ustalila pri 8,1 litra. Glede na delovno prostornino in menjalnik, ki med samodejnimi spada med klasične, menimo, da je poraba zelo ugodna.
Na morje po avtocesti, nazaj pa kot v starih časih
Ne boji se zapeljati onstran robnikov. Za primerjavo porabe goriva smo se na morje zapeljali po avtocesti, vendar z največ 130 na uro. Po uri in petih minutah ter povprečni hitrosti 105 kilometrov na uro je računalnik pokazal 6,9 litra na sto. Po naših izkušnjah bi poraba narasla skoraj za liter, če bi šli v obratni smeri.
Vendar smo za nazaj izbrali staro cesto. Po uri in petdesetih minutah z največ 90 na uro in pri povprečni hitrosti 66 na uro je poraba znašala 6,7 litra na sto. Podobno kot prej ugotavljamo, da bi porabili skoraj liter manj, če bi 300-metrsko višinsko razliko premagovali v obratni smeri.
Mehko vozi prek grbin, kljub temu pa športno skozi ovinke
Volvo S60 CC je nadvse dinamično vozilo na vseh podlagah, kamor zaide. Na avtocestah, podeželju, tudi na makadamu. Zaloga moči, navora in vrhunsko podvozje dovoljujejo vozniku, da premium limuzino iz ležernega gosposkega udobja prebudi v športno razposajeno (in drago) igračo.
Terenska vožnja z napako
Limuzina z visokim podvozjem lahko "povoha" tudi kolovoze in kakšno strmino. Varnejši vožnji navzdol je namenjena funkcija nadzora, ki deluje vsaj samosvoje.
Namesto preprostega pritiska na stikalo kot pri vseh tovrstnih napravah je postopek naslednji: vklop programa sport, izbira ročnega načina prestavljanja, vklop prve prestave (ali vzvratne) in končno pritisk stikala za nadzor. Zapleteno!
Za povrhu v pisnih navodilih za uporabo ni ničesar uporabnega in je treba brskati po zaslonu, kjer je naloženo vse, kar mora voznik vedeti o uporabi tega volva.
Velikost volana zavaja
Kubični centimetri, konji in izdaten navor na papirju obetajo veliko in to tudi dajejo, seveda v kombinaciji s pravim podvozjem. Nekoliko okoren volan sicer ne obljublja posebnih spretnosti, vendar se vtis hitro spremeni. Z manj kot tremi zavrtljaji med skrajnima legama ni samo ustvarjen za hitre ovinke, pač pa tudi v mestnem prometu omogoča presenetljivo okretnost.
Zanimiva je izbira treh načinov vožnje (eco, elegance, performance), pri čemer se spreminjajo tudi videz in sporočila merilnikov. Rdeče obarvani merilniki sport poudarjajo vrtljaje in stopnjo izkoriščenosti moči motorja, hitrost pa prikazujejo digitalno. Vse to med tršim upravljanjem in bolj odzivno stopalko za plin.
Zeleno obarvan merilnik v eco programu vožnje
Med vožnjo eco zavzame hitrost obod največjega merilnika, vrtljaji pa se umaknejo na desno poleg, medtem ko se na mestu merilnika temperature hladilne tekočine pojavi dvojni merilnik, eko vodnik. Ta prikazuje trenutno in povprečno uspešnost varčne vožnje za daljše izbrano obdobje. S spremljanjem teh podatkov lahko voznik vpliva na manjšo porabo goriva.
V to poglavje spada tudi samodejno ugašanje motorja, ki žal od voznika zahteva, da neprekinjeno "visi" na zavori. Za voznike zadaj je moteče, da funkcije avto hold CC nima. Če voznik prestavi v N, da ne bo "tiščal" zavore, se motor zažene, za preklop v D pa mora znova pritisniti zavoro. Kaj pa pohvala? Motor se samodejno zažene zelo mirno. Kar je res, je res!
Cena osnovne različice: 39.825 EUR (volvo S60 CC D4 momentum)
Osnovna cena testnega vozila: 48.459 EUR (volvo S60 CC D4 A AWD summum)
Dodatna oprema: 7.779 EUR
edition pro paket (pranje žarometov, samodejna zatemnitev vseh ogledal, Sensus navigacijski sistem, bi-xenon prilagodljivi žarometi, dodatna notranja osvetlitev, Sensus connect high performance sound audio sistem - 2.257 EUR), paket varovanje (Volvo guard alarm, laminirana vodoodbojna stekla, pametni ključ za vstopanje in zagon motorja - 1.404 EUR), zimski paket (ogrevanje sprednjih sedežev, vetrobranskega stekla in šob za pranje - 388 EUR), električno pomično strešno okno (956 EUR), varnostni vijaki za platišča (45 EUR), parkirni senzorji spredaj in zadaj (382 EUR), parkirna zamera zadaj (449 EUR), okrasni vložki pianno black (202 EUR), oblazinjenje usnje sport s črno stropno oblogo (618 EUR), bela biserna barva (1.078 EUR)
Redno servisiranje na 30.000 km oziroma enkrat na leto
Limuzina z visokim podvozjem lahko "povoha" tudi kolovoze in kakšno strmino.
Tempomat za pet in še kaj o vozniških pripomočkih, nehote preizkušenih v praksi
Serijsko tudi ta volvo preprečuje trčenje pri mestnih hitrostih (city safety druge generacije). Nehote smo ga preizkusili v praksi in lahko potrdimo njegovo učinkovitost v trenutku vozniške nezbranosti. Pet ne pomeni ocene odlično, pač pa vrednost za povečanje ali zmanjšanje hitrosti, in to od 30 naprej. Oprema summum, čeprav najvišja stopnja, postreže samo s preprostim tempomatom, ki po klancu navzdol zdivja, za kaj tehnološko naprednejšega pa je treba doplačati. Serijsko tudi ta volvo preprečuje trčenje pri mestnih hitrostih (city safety druge generacije), enako kot drugi modeli iz novejše proizvodnje.
O tem urednik Avtomota poroča, da deluje zelo zanesljivo, saj ga je nehote preveril v praksi. Trenutek nezbranosti v jutranji gneči je bil dovolj, da je spregledal zapornico parkirišča ob speljevanju za vozilom spredaj in nalet bi bil kljub nizki hitrosti neizbežen, če ne bi posredoval sistem za preprečevanje naleta, ki je učinkovito zavrl avtomobil.
Čeprav se tehnologija žarometov, ki osvetlijo ovinke, počasi umika, smo uživali med nočno vožnjo z odlično delujočimi biksenonskimi žarometi. Veliko svetlobe brez zamujanja. Omenimo še parkirno zavoro s stikalom na levi strani, ki se po vzoru mercedesov aktivira s pritiskom in sprošča s potegom. Saj se človek navadi, ampak …
Pod "aja" zapišemo še tole. Poleg hitrega asfaltnega ovinkarjenja ali celo dvigovanja prahu po makadamih bi ga bilo zanimivo zapoditi še skozi hitre zasnežene ovinke, saj smo prepričani, da bi pokazal, od kod je doma. Morda pride pozimi še kakšen testni CC na vrsto, čeprav dvomimo, da bo znova s pogonom AWD.
Za pikolovce
Oprema za popravilo pnevmatik je pod trdo ploščo, ki jo je treba privzdignit. S tem se pokrije lučka za osvetlitev prtljažnika, tako da je kit za popravilo ponoči zatemnjen in praktično neviden.