Ranko Babič v vlogi taksista: Za par evrčkov te varno pripeljem domov

Alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi NE sodijo v promet. In to je glavno sporočilo nacionalne kampanje Javne agencije RS za varnost prometa, ministrstva za zdravje, ministrstva za izobraževanje, policije in različnih nevladnih organizacij. V to kampanjo so se vključili znani ambasadorji Ranko Babič, Rado Mulej, Jože Robežnik, Franci Kek in Marko Miladinović. V zadnjem videu, ki so ga posneli v namen ozaveščanja voznikov, naj za volan sedejo samo trezni, so prikazali prevečkrat videno realno situacijo, v kateri se znajde voznik, ki je pregloboko segel v kozarec.

Nezavedanje resnosti vožnje pod vplivom alkohola je lahko usodno, na kar ga opozarjajo tudi nastopajoči v videu, na koncu pa taksist, ki ga igra Ranko Babič, voznika spametuje: "Stari, pamet v glavo! Za par evrčkov te varno pripeljem domov". In res je tako preprosto, priložnosti za varno pot do doma je veliko: s taksijem, peš, z avtobusom ali celo z vlakom.

Večina ljudi se bolj boji denarne kazni kot pa hudih posledic

Ranko Babič, ki se je pridružil kampanji, tokrat v vlogi taksista, se dobro zaveda, da lahko s tovrstnimi akcijami pomagajo ljudem razumeti, kakšne so lahko posledice nespametnega ravnanja v prometu:

"Takšne akcije so na žalost potrebne, glede na to, koliko ljudi kljub vsem informacijam, fotografijam nesreč in raziskavam vozi pod vplivom alkohola." Javnost jih sprejema pozitivno, tudi sam opaža, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni, a dodaja: "Žalostno pa je, da se večina ljudi še najbolj boji kazenskih točk in odvzema dovoljenja, bolj kot tega, da lahko povzročijo prometno nesrečo."

"Nikoli nisem 'napihal', pa sem moral več kot 20-krat. Že tako malo pijem, ko pijem, pa nikoli ne vozim."

"Včasih se je zagotovo več ljudi vozilo pijanih kot danes. Če samo pogledam okoli sebe, ko sem na kakšni zabavi, vidim, da ljudje poskrbijo, da ne vozijo pijani domov. Nekateri tako, da ne pijejo, drugi spijejo dve, tri pijače in nadaljujejo z vodo, tretji pa angažirajo svoje boljše polovice za taksista." Prav takšno zavedanje je nedvomno pomemben korak k večji varnosti na cesti.

Alkohol in droge vplivajo na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja

Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznava, predvidevanje in presoja ter odločanje in končne izvedbe ustreznega ravnanja. Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom.

Tega se premalo zavedajo predvsem mladi, neizkušeni vozniki, ki v povezavi z drugimi dejavniki, kot so vpliv vrstnikov, prehitra vožnja in dokazovanje, uporaba mobilnega telefona, vožnja ponoči in utrujenost lahko zelo hitro pripeljejo do zelo hudih posledic. 

Zaradi alkohola je lani umrlo 32 udeležencev

V letu 2017 se je pripetilo 1.528 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 18 % manj kot leto prej. Od tega je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 32 udeležencev (22 % manj kot v letu 2016), 140 jih je bilo huje telesno poškodovanih (20 % manj kot v letu 2016), 630 pa lažje telesno poškodovanih (25 % manj kot v letu 2016).

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v letu 2017 so bili v starostni skupini od 25 do 34 let, ki so zakrivili 354 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 11 udeležencev. Povprečna stopnja alkohola povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2017 znašala 1,44 g/kg, povprečna stopnja povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola pa 1,46 g/kg. Letošnje statistike so boljše, a povprečna stopnja alkoholiziranosti je višja.

Letos se je do 15. maja 2018 zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo 456 prometnih nesreč oziroma 11 % manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholizirani udeleženec, umrlo 8 udeležencev, kar je 47 % manj kot v enakem obdobju lani (15 umrlih).

Število telesno poškodovanih se je prav tako zmanjšalo, in sicer število hudo telesno poškodovanih za 8 % (letos 37 hudo telesno poškodovanih), število lažje telesno poškodovanih pa za 6 % (letos 173 lažje telesno poškodovanih).V letošnjem letu so največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili v starostni skupini od 35 do 44 let, največ umrlih udeležencev pa je bilo zaradi povzročiteljev iz starostne skupine od 25 do 34 let (4 umrli). Povprečna stopnja alkohola povzročiteljev prometnih nesreč je letos malenkost višja, in sicer 1,46 g/kg, povprečna stopnja povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola pa je znašala 1,76 g/kg.