Nedelja, 15. 10. 2017, 3.00
7 let, 1 mesec
Sprehod po tovornem in pilotskem delu velikana antonova An-124
Letalski velikan Antonova: pilotska "pisarna" in spalnica, kam spravijo tovor? #video
V enem tednu je bil štirikrat gost letališča na Brniku. Navdušil je s krili, ki so širša od letališke steze, štirimi močnimi motorji in 24 pristajalnimi kolesi. Po strmih stopnicah smo se povzpeli tudi v prostor za tovor in še nadstropje višje, v delovno "pisarno" kapitana, kopilota, inženirja, navigatorja in radijskega operaterja. Za nemoteno delovanje letala je bila potrebna 18-članska posadka.
Video: Pristanek letala, prostor za pilote, tovor, počitek ...
Letalo je visoko več kot 20 metrov, razpon kril pa znaša dobrih 73 metrov. Vzletno-pristajalna steza na Brniku je široka 45 metrov. Mogočno letalo izjemnih dimenzij je navdušilo Slovence
Antonov An-124 ruslan je eno največjih tovornih letal na svetu. S svojimi na vrhu širokega trupa vpetimi krili z izjemnim premerom 71 metrov, 24 kolesi na pristajalnem mehanizmu, štirimi motorji in 190 tonami osnovne mase (brez tovora) ob svojih vzletih in pristankih resnično navdušuje.
Letalo poganjajo štirje ukrajinski motorji Progress D-18T. Vsak je težek 4,1 tone in omogoča 30 ton potiska. Enaki motorji (le da jih je šest) poganjajo tudi največji antonov An-225. Pojavnost te 69 metrov dolge in 20 metrov visoke letalske gmote, ki jo dopolnjuje trušč pogonskih motorjev, je resnično mogočna. Tudi zato je ukrajinsko letalo, ki je v zadnjem tednu štirikrat pristalo na letališču na Brniku in z njega vzletelo, na obronke letališke steze privabilo veliko množico ljudi. Včeraj zvečer smo tam prav gotovo našteli med vsaj med 100 in 200 avtomobilov. Nekaj ur pred tem smo mi naredili še korak naprej.
Na krovu letala, ki je iz Slovenije v Mehiko vozilo električne generatorje
"Dobrodošli na našem letalu," nas je na krovu antonova An-124 pozdravil vodja posadke (flight manager) Maksim Bogatov iz podjetja Antonov Airlines, ki je zaradi svojih letal najbolj znana prav po najzahtevnejših prevozih tovora. Do njega smo se povzpeli po ducat strmih stopnicah, ki so nas z letališke ploščadi pripeljale v glavni tovorni prostor. Okoli nas so švigali člani posadke, ki so pritrjevali in urejali vse potrebno za namestitev tovora.
Antonovo letalo je v zadnjem tednu štirikrat letelo med Ljubljano in Huatulcom v Mehiki. Tja so vozili velike električne generatorje, ki so bili namenjeni pomoči po tamkajšnjih hudih potresih. Ti so poškodovali električno napeljavo in omejili dostop do električnega toka, kar bodo zdaj z generatorji iz madžarskega General Electricsa poskušali popraviti. Zaradi izrednih razmer je bilo treba zagotoviti kar najhitrejši prevoz, zato eno izmed sedmih Antonovih letal An-124 zadnji teden skoraj ni mirovalo.
Fotografije: Spoznajte eno največjih tovornih letal na svetu
Med Mehiko in Ljubljano seveda niso leteli neposredno, temveč vsaj prek enega vmesnega letališča za dolivanje goriva ali menjavo posadke. V največ primerih je bilo to letališče v Portsmouthu (ZDA). Včeraj zvečer, ko je antonov spet zapustil letališče Brnik, so se odpravili najprej do Reykjavika na Islandiji in po dolivanju goriva pot nadaljevali proti Portsmouthu (menjava posadke, dolivanje goriva) ter nato do končnega cilja v Mehiki.
Tudi vmesni poleti so dolgi. Včerajšnji jutranji polet med Portsmouthom in Ljubljano je bil dolg 6.431 kilometrov, trajal pa je skoraj osem ur. Če temu dodamo še začetni polet iz Mehike v ZDA, je bil celoten polet praznega letala do Slovenije dolg 10.304 kilometre, oba poleta pa sta bila skupno dolga dobrih 13 ur. Letalo je bilo večinoma na potovalni višini prek deset tisoč metrov.
Posadko je sestavljalo 18 ljudi, od tega jih je deset skrbelo za tovor in vzdrževanje
"Z letalom je do Ljubljane prispela ena celotna posadka, ki ima tudi svojega koordinatorja oziroma 'flight managerja'. Po pristanku smo na letalo prišli mi kot zamenjava. Naložili smo ves tovor in bili nared za polet nazaj. Prevozi so bili v prejšnjih dneh urejeni tako, da so se posadke večkrat menjale, letalo pa skoraj ni imelo počitka," je naš pogovor nadaljeval Bogatov.
"Vseh na krovu nas je 18. Deset ljudi je tehnikov, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem letala, skrbijo za točenje goriva in nalaganje tovora. Preostalih osem je posadka. Med njimi sta dva kapitana in dva kopilota, pa inženirji, navigatorji in radiooperater. Med dolgimi poleti se posadke nato menjajo."
Pogled iz pilotske kabine na ploščad letališča na Brniku. Tam bi lahko sprejeli tudi največjega antonova An-225, prihod največjih letal pa za delovanje letališča ne prinaša posebnih postopkov.
Pri Antonovu so letalo An-124 razvili v prvi polovici osemdesetih let. Skupno so jih izdelali 55, pri Antonov Airlines jih imajo danes sedem.
Prostor za inženirja poleta tik za sedežema kapitana in kopilota.
V trupu tudi žerjavi za nalaganje tovora
Trup antonova je od znotraj videti zares impresivno velik. Prostor je visok skoraj štiri metre in je prilagojen kar najučinkovitejšemu nalaganju tovora. Za lažji dostop lahko člani posadke odprejo sprednji ali zadnji del letala. Pod stropom so na vodilih nameščeni žerjavi. Vsak med njimi lahko dvigne deset ton tovora, z njimi pa si pomagajo pri nalaganju tovora v notranjost letala. S seboj vozijo tudi posebej prilagojen "tow bar", torej drog za priključek na letališko vozilo za premike po ploščadi (push back).
"Vse je prirejeno prevozu tovorov nadstandardnih dimenzij, ki jih na primer tovorna letala Boeinga in Airbusa ne morejo sprejeti," poudarja Bogatov.
Vlačilec Europacifica XL je lahko zapeljal kar v notranjost letala.
Člani posadke, ki ne sedijo v pilotski kabini, lahko med poletom počivajo na priložnostnih ležiščih.
Antonov je iz Slovenije odpeljal električne generatorje s skupno maso dobrih 88 ton.
Maksim Bogatov je bil vodja posadke (flight manager), ki je včeraj iz Ljubljane prek Islandije in ZDA poletela proti Mehiki. Nadstropje višje: kabina za pilota, inženirja poleta, navigatorja …
Iz tega predela letala so nas strme stopnice vodile še nadstropje višje. Tja, kjer so "doma" tisti piloti in inženirji, ki tako letalsko gmoto varno vodijo od enega do drugega letališča. Celoten zgornji prostor je namreč namenjen posadki.
Na levo se nam je odprl pogled na sveti prostor vsakega letala, torej pilotsko kabino. Tudi ta je na takem letalu ustrezno velikih dimenzij. Sprehod do kapitanskega sedeža je dal vtis letala stare šole, ki ima poleg sedeža za kapitana in kopilota za njima tudi prostor za inženirja poleta in navigatorja. Nekoč so bili ti sestavni del posadke na vseh komercialnih letalih, nato so njihovo vlogo prevzeli vse bolj razvita elektronika in sistemi avtopilotov.
V ozadju tudi prostor za počitek dela posadke, ki ne upravlja letala
Antonov An-124 je letalo, ki izvira iz prve polovice osemdesetih let. Nepregledno število stikal, kazalcev in merilnikov je razkrivalo, kako tehnološko in inženirsko zapleten mozaik vrhunskega znanja je tovorno letalo takih dimenzij.
Zadaj za pilotsko kabino sta dva predela, ki sta namenjena počitku. To sta dve priložnostni ležišči z vmesno mizo, tam zadaj je tudi manjša kuhinja. Prostor je seveda premišljeno odmerjen in prilagojen osnovni nalogi takega letala.
Antonov Airlines imajo trenutno v svoji floti sedem tovornih letal An-124. Še večji je model An-225, ki velja za največje letalo na svetu. Tudi ta bi lahko pristal na letališču na Brniku. Nedavno so se za tak prevoz celo že dogovarjali, a nato so naročniki prevoz uredili drugače. Kot nam je ob druženju na krovu letala povedal Bogatov, največji An-225 z vzdevkom Mriya (po ukrajinsko upanje) trenutno miruje v njihovi bazi na letališču v Kijevu. Zaradi njegove velike mase in potratnosti z gorivom ga pri Antonov Airlines uporabijo zelo redko. V poštev pride le takrat, ko je tovor za prevoz tako izjemno velik ali nenavadnih oblik, da ga ne bi spravili niti v letalo An-124.
Strme stopnice, ki vodijo iz prostora za tovor v zgornje nadstropje za posadko.
Letalo je namenjeno prevozu tovorov največjih dimenzij.
Potovalna hitrost letala znaša od 800 do 850 kilometrov na uro.
10