Sreda, 9. 8. 2017, 5.30
7 let, 2 meseca
Janko Slokar in njegov mini cooper S iz leta 1968
Novi mini obiskal originalnega: pol stoletja star lepotec je parkiran kar v hiši #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,43
1
Srečala sta se dva enakoimenovana mini cooperja S. Janko Slokar ima svojega 49 let starega minija, čisto pravi avtomobilski original z "rollbarjem" iz obdobja Beatlesov, pakiranega kar v svoji hiši. Mi smo ga obiskali s skoraj pol stoletja novejšim avtomobilom. Dva minija cooper S na enem mestu, dve zgodbi o avtomobilski evoluciji in kultu znamke, ki je kljub spremembam iz lastništvu BMW ostala nekaj posebnega.
Del Slokarjeve hiše je namenjen hrambi avtomobilov. Pri sebi ima tudi več lotusov, a mini iz leta 1968 je nekaj posebnega.
V Ljubljani smo sedli v mini cooper S z letnico izdelave 2017 in se odpeljali do Solkana, da ga soočimo z isto imenovanim avtomobilom iz leta 1968. Med njima je skoraj 50 let razlike v dojemanju sveta, navad ljudi, a tudi avtomobilske tehnike. Ugotovili smo, da Mini še vedno ostaja znamka z nevsakdanjimi avtomobili in da je kljub generacijskemu prepadu ter novemu lastniku ostal prav posebna avtomobilska ikona.
Duh šestdesetih: majhni avtomobili, zvok Beatlesov …
Nekoč je kot malček dokazal, da v avtomobilizmu rek manj je več še kako velja. Tudi danes ta originalni avtomobil, ki so ga nekaj časa izdelovali tudi v Novem mestu (v predhodnici današnje tovarne Revoz), navdušuje tako stare kot mlade voznike. Z njim se ni težko poistovetiti. Širok krog voznikov imajo tudi novodobni miniji. Čeprav boste danes na avtomobilskih srečanjih težko srečali voznike starih in novih minijev, si oba vendarle delita del duše šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Slokarjev mini ima vso dirkaško opremo, ki je bila standardna ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je Mini z zmagami na relijih v Monte Carlu in na Finskem blestel tudi na svetovni ravni.
Na minija so Slokarjevi pred pol stoletja čakali več kot eno leto
Janka Slokarja v Solkanu nismo obiskali naključno. Z minijem se je prvič srečal še kot najstnik, ko sta z očetom iskala nov družinski avtomobil. Želeli so si takega, ki bi imel dobro lego na cesti in bi bila vožnja z njim varna. Takrat avtomobilov še ni bilo veliko. Slokar se spominja, da si se lahko peljal iz Nove Gorice v Ljubljano in na cesti nisi srečal niti enega avtomobila.
Njegov oče je bil finančni direktor Mebla in zato so si tak avto sploh lahko privoščili. Naročili so sicer osnovnega minija z litrskim motorjem, a po enem letu čakanja ga trgovci iz Ljubljane še vedno niso dobili. Na zalogi pa so imeli tudi močnejšega minija, model cooper S 1300. Bil je sicer mnogo dražji od naročenega, a Slokarjev oče se je vseeno odločil zanj.
Cene minija cooper S v različici Seven se začnejo pri dobrih 26 tisočakih, zelo dobro opremljeni testni avtomobil je stal 43 tisočakov. Avtomobil poganja dvolitrski turbo motor z močjo 141 kilovatov oziroma 192 "konjev".
Nekoč preprosta in učinkovita rešitev za zavarovanje pokrova motorja, danes pa izjemna retro podrobnost.
Na cesti je bil kot gokart, ki je v zadrego spravljal večje in močnejše avtomobile
Ni trajalo prav dolgo, ko se je Janko s tem avtomobilom že odpravil tudi na prve dirke. Takrat so miniji presenetljivo že zmagovali na zahrbtnem reliju Monte Carlo, kjer so se izkazali kljub majhni moči motorja. Avto pa je bil kot pravi gokart, torej izjemno vodljiv in z zelo kratkimi previsi. Na cesti je bil stabilen in okreten. To je bilo na zavitih cestah pomembneje od tekmecev z močnejšimi, a bolj okornimi avtomobili.
Video – Janko Slokar v novodobnem miniju cooperju S
Primerjava nekdanjega in današnjega minija cooperja S:
|
|
Mini cooper S 1968 |
Mini cooper S 2017 |
|---|---|---|
|
Motor: |
1.275 cm3 |
1.998 cm3 |
|
Moč motorja: |
42 kW (56 "konjev") - serijski model |
141 kW (192 "konjev") |
|
Menjalnik: |
Ročni, štiristopenjski |
Samodejni, šeststopenjski |
|
Najvišja hitrost: |
165 km/h |
233 km/h |
|
Pospešek do 100 km/h: |
8,8 s |
5,7 s |
|
Dolžina: |
3.054 mm |
3.850 mm |
|
Širina: |
1.397 mm |
1.727 mm |
|
Medosna razdalja: |
2.036 mm |
2.495 mm |
|
Masa: |
635 kg |
1.250 kg |
Položaj za volanom v starem miniju? Popolnoma enak kot takrat, ko sedimo v gokartu.
Notranjost minija pol stoletja pozneje. Nekaj futurističnih gumbov, napredni infozabavni sistemi, elektronika ...
Ročni štiristopenjski menjanik v starem miniju cooper S.
Sedeti v dirkaškem miniju iz šestdesetih je dobesedno enako kot sedeti v gokartu
Dirkal je dve leti. Postal je republiški prvak Slovenije v reliju, bil je tudi med zmagovalci prve avtomobilske dirke na Gorjance. Ker je strast do dirkanja preveč vplivala na njegov študij gradbeništva, je tekmovanja obiskoval le dve leti. Minija so nato
Moderni samodejni menjalnik z obvolanskimi prestavnimi ročicami v modernem miniju.
prodali, nedavno pa ga je Slokar spet kupil. Zdaj ima doma rdečega cooperja S1300, ki je najbolj tipične rdeče barve in je pripravljen povsem dirkaško. Ima zasilno varnostno kletko, dodatno predelan motor in dodatno posodo za gorivo v prtljažniku zadaj. Serijski mini je imel le eno 25-litrsko posodo, ki pa za tekmovanja ni zadoščala. Dirkaški mini je tako s seboj vozil do 50 litrov goriva.
Sedeti v takem avtomobilu je nekaj posebnega. Povsem špartanski, majhen, a učinkovit. In ta položaj za volanom, res neponovljiv. Sedeti v starem miniju je resnično povsem enako kot v klasičnem gokartu in to velja tako za naklon naslonjala sedeža kot držanje volanskega obroča med nogama.
Mini je na slavnem reliju Monte Carlo zmagal v letih 1964, 1965 in 1967. Najhitrejši so bili tudi leta 1966, a si jih v sumljivih okoliščinah diskvalificirali.
Nagajivo in pobalinsko poka iz izpušne cevi
Novi mini je seveda povsem drug avtomobil, ki pa kljub novemu lastniku in bistveno bolj premium poudarjeni noti ohranja nekatere vzporednice s pol stoletja starim originalom. Tako na zunaj, še posebej pa po notranjosti mini tudi danes izstopa med množico avtomobilskih tekmecev.
Avto ostaja nekaj posebnega in je namenjen ljudem, ki želijo poudariti svojo osebnost tudi z izbiro avtomobila. Položaj za volanom je povsem drugačen. Sedi se nižje, bolj ležeče, volanski obroč je pred voznikom. Na sredinski konzoli je osrednji merilnik še vedno okrogel, le da je danes že digitalen in v sebi skriva moderni infozabavni sistem.
Vožnja pa neposredna, zabavna. Čeprav je postal težji in večji, je to še vedno eden od najboljših primerkov avtomobilskega gokarta. Še posebej v različici cooper S, ki voznika lahko zadovolji s 141 kilovati moči in ki v načinu vožnje sport prav pregrešno, nagajivo in pomenljivo zapoka iz izpušne cevi. Vsakič, ko spustimo stopalko za plin. Pobalinsko, ni kaj.
John Cooper se je že kot majhen otrok smukal okrog očetove delavnice v Surbitonu, kjer sta skupaj zasnovala podjetje Cooper Car Company. Po drugi svetovni vojni sta začela izdelovati majhne in preproste dirkalnike za zasebnike. Ker se je Johnu to preprosto zdelo najbolj praktično, je motor postavil v zadek dirkalnikov in s tem močno izboljšal njihovo vodljivost. To je bila prava revolucija dirkaškega športa, s katero je Cooper zaslovel tako v Evropi kot tudi na ovalih v ZDA. V petdesetih letih so njegove dirkalnike takratne formule ena vozili številni poznejši asi, med njimi Jack Brabham, Stirling Moss in Bruce McLaren. V devetih letih je Cooperjeva ekipa dobila 16 dirk za veliko nagrado.
Cooper pa je bil tudi prijatelj Aleca Issigonisa, kreatorja minija. Grk sprva ni bil navdušen nad športno podobo majhnega racionalnega "ljudskega" avta, toda Cooper je o velikem športnem potencialu prepričal upravo BMC in od tedaj sta oba dobro sodelovala. Leta 1961 so že predstavili minija cooperja, dve leti pozneje še cooperja S. Za reli so uporabljali litrski motor, za hitrostne dirke pa tudi 1,3-litrskega.
Mamljivi rdeči gumb za zagon motorja. Miniji imajo v notranjosti tudi danes podrobnosti in zanimive elemente, ki jih ločijo od večine drugih avtomobilov.
Pri tako zmogljivem miniju je treba računati s porabo goriva nad osem litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Originalni mini je ena največjih avtomobilskih ikon vseh časov.
Dirkaški mini ima dve in ne le eno 25-litrsko posodo za gorivo.
1