Kako nevroznanost spreminja naša življenja

Pred nekaj leti je sodišče v mestu Pune v indijski zvezni državi Maharashtra zaradi umora nekdanjega zaročenca na dosmrtni zapor obsodilo 24-letno žensko. Takšna odločitev ne bi bila nič posebnega, če ne bi bil kronski dokaz, na katerega se je oprlo sodišče, zapis preslikave možganov domnevne storilke.

Meritve delovanja možganov ženske naj bi namreč pokazale, da naj bi imela ta o dejanju izkustveno védenje, ne pa zgolj védenja, ki bi izviralo iz tega, da je o dogodku slišala ali brala v časopisu. Sodišče se je torej pri svoji odločitvi oprlo na dokaze, ki jih je priskrbela nevroznanost.

Na nevroznanost se lepijo številne discipline

"Da nevroznanost preobraža naša življenja, se dogaja že zdaj," na vprašanje o tem, ali bi lahko nevroznanost v prihodnje spremenila naš način življenja, odgovarja sociologinja in filozofinja Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti.

Nevroznanost pri preučevanju delovanja možganov uporablja tehnike, ki vključujejo meritve stanja možganov s pomočjo računalniške tomografije (CT), magnetne resonance (MRI) in pozitronske emisijske tomografije (PET). Velja za privlačno sodobno novo znanost, ki se danes spaja z mnogimi drugimi vedami.

"Postala je tržna niša, na katero se 'lepijo' druge discipline. Danes imamo nevromarketing, nevroarhitekturo, nevroekonomijo, nevropravo. Zelo veliko teh niš je usmerjenih izključno tržno, saj je nevroznanost ta trenutek najbolj opevana znanost."

S pridom jo izkoriščajo športniki, računalniška industrija …

Uporaba ugotovitev nevroznanosti je daleč najbolj razširjena v ZDA, a je je vedno več tudi v Evropi. V ZDA se precej povečuje število tožb v povezavi z agresivnimi športi, kot sta ameriški nogomet in boks.

"Igralci ameriškega nogometa v času športne kariere doživijo številne pretrese možganov, dolgoročna posledica tega pa je veliko večja možnost, da bodo v starosti trpeli za raznimi oblikami demence, Alzheimerjeve bolezni in podobno. Zato nekdanji nogometaši uporabljajo nevroznanost v tožbah proti klubom ali za to, da zahtevajo dodatna izplačila za poškodbe," pojasnjuje Saleclova.

Izsledke nevroznanosti s pridom uporablja tudi industrija računalniških videoiger, ta s pomočjo raziskav, ki vključujejo meritve stanja možganov, pogosto skuša ovreči trditve, da videoigre z agresivnimi elementi škodujejo najstnikom.

Če ima možganski tumor, se lahko opere krivde

Nevroznanost si v ZDA vse bolj tlakuje pot tudi v pravo, tako civilno kot kazensko.

Obtoženci s pomočjo nevroznanosti pred sodišči vedno pogosteje dokazujejo, da so prestopili v polje nezakonitega zaradi poškodbe možganov. S takšnimi nevropravnimi tehnikami dokazovanja svojega prav skušajo izločiti zanje obremenjujoč element svobodne volje, ki je ena od predpostavk za dokazovanje krivde.

"Če ima nekdo v možganih tumor, lahko uspešno dokaže, da mu je morda ravno ta spremenil osebnost."

Kap naj bi ga naredila tatu

"Znan je primer ameriškega zdravnika, ki je oškodoval zavarovalnico za milijon dolarjev. Pozneje je trdil, da je imel manjšo možgansko kap. S pomočjo nevroznanstvenika je poskušal dokazati, da je bila goljufija posledica tega, da del možganov, zadolžen za računanje in izdajanje računov, ni pravilno deloval. Paradoks je bil, da so mu možgani ves čas delovali ravno v smer, da je napačno računal sebi v korist."

Saleclova navede še en zanimiv primer. "V družbo sicer dobro vključeni učitelj je v nekem trenutku začel nadlegovati mlada dekleta in zbirati pornografijo. Zaradi tega je bil sprva kaznovan tako, da se je moral vključiti v skupino, ki pomaga ljudem s spolno odvisnostjo. A preden je šel na prvo posvetovanje, je imel strašen glavobol, končal je v bolnišnici, kjer so ugotovili, da ima v glavi benigni tumor. Ko so mu tumor operirali, je prenehal nadlegovati mladenke, nehal se je zanimati za pornografijo. Čez čas mu je tumor začel spet rasti in osebnost se mu je spet spremenila."

Kako pomagati vojakom?

Sicer pa se najbolj od vseh za uporabo nevroznanosti v praksi zanima ameriška vojska.

"Zanima jo, kako manipulirati s posameznikom, ki je doživel določeno travmo. Kako vojakom olajšati posttravmatski stres, ki je posledica travmatične izkušnje, ali kako vojaka pripraviti na daljše obdobje, ko ne spi. Tukaj je zelo močna povezava med nevroznanostjo in psihofarmakologijo. Na angleških univerzah, denimo, ogromno študentov jemlje zdravilo aderal. S pomočjo nevroznanosti torej poskušajo doseči izboljšanje kognitivnih sposobnosti."

Z nevroznanostjo se odpira prostor stigmatizaciji Vendar razvoj nevroznanosti prinaša tudi številne zagate.

"Poleg iskanja izgovorov za storjena dejanja s pomočjo nevroznanosti je težava tudi v tem, da te metode poskušajo omogočiti, kako bi lahko s hitro intervencijo posamezniku, ki bi morda lahko zašel na kriva pota, to preprečili. Tukaj se odpira veliko problematičnih vprašanj. Največja nevarnost nevroznanosti pa je, da odpira nove prostore za stigmatizacijo in segregacijo," opozarja Saleclova.