TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
23. 2. 2016,
9.09

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

zaposleni zadovoljstvo delovna mesta

Torek, 23. 2. 2016, 9.09

7 let, 2 meseca

Medsebojni odnosi na delovnem mestu so se v Sloveniji drastično poslabšali

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Obremenjenost zaposlenih v Sloveniji se povečuje, drastično pa se poslabšujejo medsebojni odnosi na delovnem mestu. Kaj je vzrok za to?

Primerjali smo, kako se je v zadnjih desetih letih spremenila kakovost delovnega okolja. Ta se glede na pojavnost obremenitve oziroma stresa na delovnem mestu meri z indeksom preobremenjenosti delovnega mesta.

Polovica delavcev v Sloveniji je preobremenjena Najnovejša anketna raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kaže, da je bila lani v Sloveniji na svojem delovnem mestu preobremenjena polovica delavcev. To je za 2,5 odstotne točke več kot pred krizo leta 2005.

Bolj obremenjeni od delavcev v Sloveniji so le grški, španski in madžarski delavci, najmanj stresa na delovnem mestu pa občutijo zaposleni na Irskem, Danskem in Finskem.

 

Obremenitev se je najbolj zvišala Nizozemcem, najmanj Portugalcem Zanimivo je tudi pogledati, v katerih državah se je v zadnjem desetletju najbolj zvišala obremenitev dela. Ta je za 14 odstotnih točk višja na Nizozemskem, za 13 odstotnih točk na Švedskem, na Irskem za šest in na Danskem za 2,7 odstotne točke. Slovenija je torej z 2,5-odstotnim povečanjem obremenitve v desetletju končala na petem mestu med primerjanimi evropskimi državami.

Najbolj se je obremenitev zmanjšala delavcem na Češkem, v Nemčiji in na Portugalskem. Zanimivo je, da se je obremenjenost kljub krizi v polovici primerjanih držav zmanjšala, v polovici pa povečala.

Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne Vse večjo obremenitev zaposlenih pri svojem delu opaža tudi psihoterapevtka Pika Marija Bensa.

"Šefi dobro vedo, komu lahko naložijo še več dela. Tisti delavec, ki delo dobro opravi, ga dobi še več. Nekoč so vsi nekaj delali, danes pa posamezniki dobivajo bistveno več nalog kot prej," pravi Bensa, ki je tudi delovna terapevtka v psihiatrični bolnišnici v Begunjah.

Zaradi velike brezposelnosti marsikateri delavec raje potrpi, stisne zobe in delo opravi. Dokler v večini primerov ne pregorijo, opozarja Bensa, ki ji je letošnji Bob leta podjetnika Iva Boscarola izjemno všeč. Ta govori o tem, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne.

"Bob leta je odgovor na to, da smo Slovenci pripravljeni delati še bolj trdo. A tako kot v zasebnem življenju si moramo znati postaviti meje tudi v službi," pove Bensa, sicer se nam lahko delo obrne v škodo zdravja in prostega časa.

Tretjina zaposlenih pod stalnim časovnim pritiskom Tretjina zaposlenih v Sloveniji se danes pri svojem delu srečuje z visoko obremenitvijo, kar je kljub krizi sedem odstotnih točk manj kot pred desetletjem.

Od tega sta slabi dve tretjini delavcev pod hudim časovnim pritiskom, k čemur najbolj pripomorejo dolg delovnik, visoka intenzivnost dela in neprilagodljivost delovnega časa. Lani je bilo takšnih delavcev 3,3 odstotne točke manj kot pred krizo. A Slovenija se kljub temu uvršča na drugo mesto po številu zaposlenih, ki delajo pod časovnim pritiskom, takoj za Grčijo. Najmanj časovnega pritiska čutijo Finci.

Z najvišjimi zahtevami na delovnem mestu se srečujejo Grki in Španci. Zahteve na delovnem mestu so se v zadnjem desetletju najbolj povišale v Španiji in na Nizozemskem.

Šest odstotkov manj delavcev kot pred krizo je v Sloveniji izpostavljeno fizičnim obremenitvam za zdravje. Hrupu, vibracijam, visokim ali nizkim temperaturam in težaškemu delu je izpostavljeno 41 odstotkov delavcev. Zmanjšanje gre verjetno v veliki meri pripisati občutnemu upadu gradbenega sektorja.

Tretjina zaposlenih ima možnost izobraževanja Z nizko stopnjo podpore na delovnem mestu, kot so medsebojni odnosi in možnost izobraževanja, se v Sloveniji srečuje le dobra desetina zaposlenih, kar je še pet odstotnih točk manj kot pred krizo. Delež oseb, ki so pri svojem delu avtonomne in imajo možnost formalnega in neformalnega izobraževanja, pa se je povečal za 3,2 odstotne točke na slabo tretjino vseh zaposlenih.

V krizi se je dostop do delovnih virov v službi povečal v le treh primerjanih državah. Dostop do internih izobraževanj se je prav tako zmanjšal v treh državah.

Odnosi na delovnem mestu boljši le v dveh državah So se pa v krizi drastično poslabšali medsebojni odnosi med sodelavci v Sloveniji. Na pomoč sodelavcev ali nadrejenih lahko računa le še tretjina zaposlenih, kar je 19 odstotnih točk manj kot pred krizo. Na Danskem se je medsebojno zaupanje zmanjšalo celo za 31 odstotkov.

"Sistem prekarnih zaposlitev in zaposlitev za določen čas Slovenca sili v to, da se pri svojem delu maksimalno dokazuje, sicer ga bo zamenjal boljši od njega. Tu nastopita zavist in rivalstvo, ki izjemno poslabšujeta medsebojne odnose. Zaradi vse večje preobremenjenosti za pogovor preprosto ni več časa. Ta je izvedljiv le pri team buildingih, a to je običajno privilegij vodilnih delavcev," še sklene psihoterapevtka Bensa.

Medsebojni odnosi po krizi so se izboljšali le na Portugalskem in v Grčiji. Prijateljskih odnosov na delovnem mestu in zaupanja težav sodelavcem je torej vse manj.

Ne spreglejte