Netanjahu Macronu: Ustanovitev palestinske države bi bila velika nagrada za terorizem

15.55 Netanjahu Macronu izrazil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države

Ustanovitev palestinske države bi bila velika nagrada za terorizem, je danes francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je nedavno govoril o priznanju Palestine, dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Macron, ki se je v ponedeljek pogovarjal s palestinskim kolegom Mahmudom Abasom, je poudaril, da se mora trpljenje prebivalcev Gaze končati.

Z urada izraelskega premierja so sporočili, da sta se voditelja danes pogovarjala po telefonu in da je Netanjahu Macronu izrazil odločno nasprotovanje ustanovitvi palestinske države, rekoč da bi bila to "velika nagrada za terorizem", poročajo tuje tiskovne agencije.

"Predsednik vlade je francoskemu predsedniku povedal, da bi palestinska država, ustanovljena le nekaj minut stran od izraelskih mest, postala oporišče iranskega terorizma," piše v izjavi. Dodali so, da temu odločno nasprotuje tudi velika večina izraelske javnosti.

Telefonski pogovor je na omrežju X potrdil tudi Macron. Netanjahuju je po lastnih besedah povedal, da Francija podpira varnost Izraela, obenem pa je poudaril, da se mora trpljenje prebivalcev Gaze končati.

"Izpustitev vseh talcev je bila vedno absolutna prednostna naloga, prav tako pa tudi demilitarizacija Hamasa," je zapisal francoski predsednik in dodal, da je Netanjahuju jasno izrazil stališče, da je prekinitev ognja edini način za izpolnitev omenjene prednostne naloge.

Macron, ki se je v ponedeljek po telefonu pogovarjal tudi s palestinskim kolegom Mahmudom Abasom, je pretekli teden napovedal, da namerava Francija v prihodnjih mesecih priznati Palestino, česar v Izraelu niso sprejeli z odobravanjem.

Po napovedih francoskega predsednika bodo vprašanje priznanja odprli na junijski konferenci Združenih narodov na temo iskanja rešitve dveh držav. Pri tem je imel sicer v mislih tako priznanje palestinske države kot Izraela, ki ga še vedno ne priznava približno 30 držav, večinoma arabskih.

13.44 ZN opozarjajo na visoko število ubitih v izraelskih napadih na Libanon

Izraelske sile so od uveljavitve prekinitve ognja z libanonskih šiitskim gibanjem Hezbolah konec lanskega leta v Libanonu ubile najmanj 71 civilistov, vključno z več ženskami in otroki, so danes opozorili Združeni narodi. Pozvali so k takojšnjemu končanju nasilja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izvajanje prekinitve ognja, ki je začela veljati 27. novembra lani, spremlja visoki komisariat ZN za človekove pravice, ki je danes sporočil, da so v zadnjih mesecih skupno našteli 71 ubitih civilistov. Med njimi je 14 žensk in devet otrok.

Poleg tega več kot štiri mesece po začetku premirja ljudje še vedno živijo v strahu, več kot 92.000 jih je razseljenih, opozarja urad ZN.

Navaja še, da je bila tarča izraelskih napadov v zadnjih mesecih tudi civilna infrastruktura, vključno s stanovanjskimi poslopji, zdravstvenimi ustanovami in cestami.

Dodajajo, da je bil od uveljavitve prekinitve ognja napadov z ozemlja Libanona deležen tudi Izrael.

Urad je pozval h končanju nasilja in k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. "Potrebne so hitre, neodvisne in nepristranske preiskave vseh obtožb resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in tisti, ki bodo spoznani za odgovorne, morajo odgovarjati," so dodali.

Krhka prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom je lani stopila v veljavo po več kot letu dni medsebojnih napadov.

8.06 EU in Palestina na prvem srečanju na visoki ravni o pomenu nadaljnje podpore

V Luksemburgu se je v ponedeljek pod vodstvom zunanjepolitične predstavnice unije Kaje Kallas in palestinskega premierja Mohamada Mustafe odvilo prvo srečanje v okviru političnega dialoga med EU in Palestinsko upravo na visoki ravni. Unija je napovedala 1,6 milijarde evrov vreden večletni program finančne podpore za Palestince, s katerim želi spodbuditi okrevanje in odpornost palestinskega prebivalstva na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi. Govora je bilo tudi o nujnosti rešitve dveh držav.

"To bo okrepilo zmožnost (Palestinske) uprave, da odgovori na potrebe Palestincev na Zahodnem bregu in se pripravi na ponovno vladanje v Gazi, ko bodo to omogočali pogoji," je po srečanju z Mustafo dejala Kallas. Pri tem je poudarila pomen reforme Palestinske uprave in pohvalila prizadevanja v tej smeri kljub izjemno težkim okoliščinam.

Kallas je znova obsodila popolno blokado dostave pomoči v Gazi in vztrajala, da ni vojaške rešitve za konflikt. "Trdno verjamemo v izpogajano rešitev dveh držav," je dejala.

EU je po njenih besedah zaskrbljena tudi zaradi razmer na Zahodnem bregu. Kot je dejala, predlaga nove sankcije proti skrajnim izraelskim naseljencem, a med državami članicami naj glede tega še ne bi bilo strinjanja. Mustafa je dejal, da se mednarodna skupnost sooča s trenutkom resnice glede razmer tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. "Prišli smo zahtevat jasnost od mednarodne skupnosti," je povedal.

. "Izrael mora odgovarjati za zločine, ki jih je zagrešil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Mustafa. Foto: Reuters Dodal je, da ne more biti trajnega miru brez odgovornosti. "Izrael mora odgovarjati za zločine, ki jih je zagrešil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Mustafa.

Napovedani program podpore EU za obdobje od 2025 do 2027 temelji na treh stebrih. Eden teh je neposredna pomoč palestinskim oblastem v obliki nepovratnih sredstev v višini približno 620 milijonov evrov. Za spodbujanje gospodarskega okrevanja in odpornosti na Zahodnem bregu, v Gazi in Vzhodnem Jeruzalemu bo namenjenih okoli 576 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S posojili Evropske investicijske banke (EIB) v višini do 400 milijonov evrov pa bo EU podprla financiranje palestinskega zasebnega sektorja.

Poleg tega bo Evropska komisija vzpostavila platformo donatorjev Palestine, ki bo palestinskim oblastem ponudila forum za predstavitev izvajanja svoje agende reform.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju poudarila pomen finančne pomoči kot nujne in hkrati kot strateške naložbe za dolgotrajno stabilnost v regiji. Pozvala je tudi države, da podobno kot Slovenija priznajo Palestino.

Nov program podpore sledi predhodnemu za obdobje med letoma 2021 in 2024, ki je bil vreden 1,36 milijarde evrov. Čeprav EU prispeva velik del pomoči za Palestince, pa le s težavo uveljavlja svoj vpliv v trenutni krizi, saj so njene članice v stališčih do konflikta pogosto neenotne.

7.20 Hamas preučuje zadnji izraelski predlog za premirje

Vsak dogovor mora vključevati trajno prekinitev ognja, popoln umik Izraela iz Gaze, iskreno izmenjavo zapornikov, resno pot do obnove in konec blokade Gaze, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil Hamas.

Predlog, ki so ga prejeli prek egiptovskih posrednikov v pogajanjih, po navedbah gibanja vključuje izpustitev polovice preostalih talcev v prvem tednu veljavnosti dogovora, 45-dnevno prekinitev ognja in vstop humanitarne pomoči v Gazo.

Glede na navedbe enega od predstavnikov Hamasa Izrael za trajno končanje vojne zahteva tudi razorožitev Hamasa in drugih oboroženih skupin v palestinski enklavi, kar pa da za gibanje ni sprejemljivo.

Al Jazeera je ob tem na podlagi neimenovanega visokega predstavnika gibanja poročala, da so izraelski predlog prav zaradi te zahteve zavrnili. "O orožju Hamasa ne bomo razpravljali," je predstavnik povedal za katarsko televizijo.

Izrael izjave Hamasa še ni komentiral, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael in palestinsko islamistično gibanje se trenutno prek posrednikov pogajata o novi prekinitvi ognja, potem ko prizadevanja za podaljšanje prejšnjega premirja niso bila uspešna. V pogajanjih posredujejo Egipt, Katar in ZDA.

Izrael je 18. marca obnovil zračne napade na Gazo, s čimer je dokončno propadlo premirje, ki je veljalo od sredine januarja.

Odtlej je bilo znova razseljenih na sto tisoče ljudi, Izrael pa že od 2. marca blokira dostop humanitarne pomoči. V enklavi primanjkuje zalog, goriva, vode in drugih nujnih potrebščin, so v ponedeljek opozorili Združeni narodi, po oceni katerih je Gaza v primežu najhujše humanitarne krize od začetka vojne.

Pripadniki Hamasa so v napadu 7. oktobra, ki je sprožil vojno, zajeli 251 talcev. Na območju Gaze jih zadržuje še 58, od tega naj bi bilo 34 mrtvih.

Novice Napadena bolnišnica v Gazi: umrli trije bolniki, med njimi tudi 12-letni deček

Novice Ponoči v Gazi ubita najmanj dva človeka

Trendi Matjaž Nemec zahteva izključitev Izraela z Evrovizije

Novice Na Bližnjem vzhodu še ena ameriška letalonosilka z bojnimi letali