Petek, 21. 2. 2025, 22.38
9 ur, 6 minut
Branko Soban: Revolucija v Beli hiši

Elon Musk, motorka in argentinski predsednik Javier Milei, ki mu jo je podaril.
Donald Trump je v predvolilnih nastopih smrtno resno napovedoval, da bo diktator. Resda samo prvi dan nove službe. Toda diktature tako preprosto ne delujejo. Diktatura samo za en dan? Neresno. Donald Trump se zato kot diktator zdaj obnaša že mesec dni. Tepta norme, načela in zakone. Ignorira kongres in se norčuje iz sodišč. V Washingtonu je uprizoril pravi državni udar. Toda ne doma in ne v svetu njegovega prevrata že spet (skorajda) nihče ne poimenuje s pravim imenom.
Na tujem nekdanje prijatelje razglaša za sovražnike in nekdanje sovražnike za prijatelje. Njegova ekipa MAGA (Make America Great Again) načrtuje "drugo ameriško revolucijo, ki bo izkoreninila vse, kar diši po progresivizmu, liberalizmu in sekularizmu in ki ne bo krvava, če bo levica to dovolila", je predsednikove načrte denimo opisal Kevin Roberts iz Fundacije Heritage. Prav ta organizacija je sestavila 900 strani debelo besedilo Projekta 2025, ki je nekakšna ideološka podlaga zdajšnjega dramatičnega preobrata v ZDA.
Oblast si delita Trump in Musk
Pri tem je treba opozoriti, da Kevin Roberts v levico prišteva seveda vse tiste, ki spoštujejo ustavo, priznavajo moč mednarodnega prava in še vedno prisegajo na vest in moralo. Trumpova ekipa je namreč vse te vrednote že zdavnaj grobo poteptala. Delitve oblasti na izvršno, sodno in zakonodajno praktično ni več. Trump državo vodi z izvršnimi ukazi. Kot to počnejo v utrjenih diktaturah.
Edina delitev oblasti, ki še obstaja, je tista, ki sta si jo med seboj razdelila Donald Trump in Elon Musk. Supermilijarder, ki svoje otroke, zlasti štiriletnega X Æ A-XII, na kratko X, vlači po Beli hiši, tako kot je nekoč na delovno mesto svojega Koljo (ta je avgusta lani dopolnil 20 let) vozil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Vzornik mnogih avtokratov sveta.
Elon Musk in njegov sin "X" v ovalni pisarni pri Donaldu Trumpu.
Sprememba režima
Nikoli izvoljeni Elon Musk, ki je zdaj nekakšen predsednik ZDA v senci (pravzaprav je ves čas na soncu), uradno vodi znameniti DOGE – urad za vladno učinkovitost. A se z učinkovitostjo pravzaprav sploh ne ukvarja. Njegov cilj je popolno brisanje zdajšnje državne javne uprave, skupaj z njeno dolgoletno kulturo in vrednotami, in jo nadomestiti z nečim novim. Z drugimi besedami: gre za spremembo režima, je pred dnevi lepo zapisala Anne Applebaum.
Prav to Donald Trump in njegovi načrtujejo že dolgo. Med lansko predsedniško kampanjo je Trump govoril, da bo volilni dan pravzaprav nekakšen "dan osvoboditve". To bo trenutek, ko bodo, kot je dejal, (birokratska) "golazen in radikalni levičarski lunatiki" za vselej izbrisani iz javnega življenja. Podpredsednik J. D. Vance je dodal, da bo Donald Trump odpustil vse državne uslužbence in jih zamenjal z "našimi ljudmi". Steve Bannon je ta proces imenoval nekoliko drugače. Označil ga je za "dekonstrukcijo administrativne države", toda smisel je seveda isti.
Amerika je dobila svojo Venezuelo ...
Tovrstne ideje pravzaprav že dolgo niso nič novega. V tem stoletju sta podobne poteze učinkovito vadila že prav tako demokratično izvoljena voditelja, kot sta Hugo Chávez in Viktor Orbán. Nekdanji venezuelski predsednik je iz državne naftne družbe denimo odpustil 19 tisoč delavcev. Njegov madžarski kolega je ukinil vrsto pravic delavcem v javni upravi in "nelojalne" zamenjal s svojimi lakaji. Za Viktorja Orbána se je tako ali tako že pred časom govorilo, da je nekakšen Trump pred Trumpom. Poleg Madžarske pa so Američani s Trumpom zdaj dobili še svojo Venezuelo …
Pretekli teden je v Rijadu prišlo do prvega stika med ZDA in Rusijo po začetku vojne v Ukrajini pred tremi leti. Kdaj naj bi se srečala Donald Trump in Vladimir Putin, še ni znano, je pa ameriški predsednik zatem napadel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je "diktator" in odgovoren za to, da se je "zgodil" ruski napad ...
Zamenjava režima (in zaposlenih) v ZDA teče na podoben način, kot so te stvari nekoč vadili v Budimpešti in Caracasu. Nobenih dokazov o korupciji, nobene transparentnosti, zato pa neskončno veliko konfliktov interesov. Tisti, ki še imajo službo, govorijo, da se počutijo, kakor da bi živeli pod okupacijo.
Še bolj plastični so bili v centru za raziskave raka, kjer so kar čez noč, podobno pa seveda velja tudi za številne druge raziskovalne, znanstvene, šolske, socialne in humanitarne organizacije, ostali brez denarja. "Bilo je, kakor da bi v naš center treščil meteor," je vsa zgrožena pripovedovala ena od raziskovalk v centru.
Zastrupitev s Sovjetsko zvezo
Takšna politika radiranja in uničevanja najžlahtnejših in nujno potrebnih inštitucij države seveda močno spominja na povsem druge, marsikje že pozabljene stare čase. Na sovjetsko prakso denimo. Kar ni po svoje nič nenavadnega. Ruski pisatelj Vladimir Sorokin, ki že dolgo ne živi več v domovini, je pred leti denimo slikovito dejal, da so "ZDA po padcu berlinskega zidu požrle Sovjetsko zvezo in se očitno zastrupile z njo".
Od tu bržkone neverjetna Trumpova ljubezen do diktatorja in vojnega zločinca Vladimirja Putina in do sovjetske prakse, ki jo ta že leta kruto vsiljuje doma in v (ukrajinski) soseščini.
Blitzkrieg po zgledu Mao Zedonga
Toda še bolj kot primerjava z nekdanjo Sovjetsko zvezo se kar same od sebe ponujajo vzporednice s kitajsko kulturno revolucijo iz 60. let, ki jo je začel Mao Zedong. Donald Trump je vso povojno ameriško zunanjo politiko tako rekoč čez noč postavil na glavo. Podobne blietzkrige je nekoč uprizarjal tudi Mao Zedong, ki je imel zelo podobno veselje za kaos. Ločnice med njima so sicer velike – geografske, ideološke, pa tudi frizuri sta kajpak popolnoma drugačni, a združuje ju seveda veselje do prevratov in šokantnih potez.
Mao Zedong je denimo pogosto govoril: "Brez destrukcije ni konstrukcije!" In še: "Svet je v popolnem neredu. Situacija je torej odlična!" Donald Trump seveda še zdaleč ni takšen pisec in teoretik, kot je bil Mao Zedong, imata pa oba podoben živalski instinkt, ko gre za uničevanje nasprotnikov in vztrajanje pri avtoriteti, je denimo zapisal Orville Schell, direktor centra za kitajsko-ameriške odnose pri Asia Society. In pri tem spomnil na besede Alexa Karpa iz tehnološkega velikana Palantir, ki je zdajšnje Trumpovo preurejanje vlade v resnici opisal kot revolucijo, v kateri bodo nekateri ljudje tudi ob glavo. Eksekutor bo seveda najbogatejši trol na svetu – Elon Musk.
Münchenska lekcija o demokraciji
Pravo revolucijo in šok je seveda povzročil tudi nedavni nastop podpredsednika J. D. Vancea na münchenski varnostni konferenci pretekli konec tedna, kjer ni govoril o nevarnostih, ki danes pretijo svetu, ampak je pravzaprav med vrsticami jasno napovedal konec transatlantskega zavezništva in Evropi odčital lekcijo o demokraciji in svobodi govora.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na nedavni Münchenski konferenci šokiral Evropo s svojim nagovorom.
Prav ta del njegovega nastopa je bil kajpak farsa brez primere. O demokraciji je namreč sredi Münchna govoril mož, ki je bil eden glavnih akterjev šestojanuarske vstaje in pohoda na Kapitol. Takratni prevrat ni uspel, se je pa ta zato zgodil štiri leta kasneje. Januarja letos.
Kandidati za državne službe po novem dobijo tudi vprašanje o 6. januarju, in če ne potrdijo, da so Trumpu takrat ukradli volitve, se za službo lahko obrišejo pod nosom.
Zapor za novinarje?
Prav neverjetno je, kako si podpredsednik ZDA dovoli odčitati lekcijo Evropi o svobodnem novinarstvu, ko njegov "nadrejeni" Elon Musk psuje hišo CBS zaradi objave delov lanskega intervjuja Kamale Harris, ki mu niso bili všeč. Ustvarjalce oddaje 60 minut je grobo razglasil "za največje lažnivce na svetu, ki si zaslužijo dolge zaporne kazni". Zapor za novinarsko delo? In to govori Elon Musk, ki sicer nenehno maha s prvim amandmajem in kriči o svobodi govora, potem ko je svojo medijsko platformo spremenil v divji Zahod laži in obrekovanj.
Moj pogled z Laro Trump
In zelo rad dodaja tudi to, da je bila ena prvih stvari, ki jih je Hitler uvedel po prevzemu oblasti, prav "agresivna cenzura". Edith Olmsted iz medijske hiše The New Republic je tovrstno razlago Elona Muska brez dlake na jeziku razglasila za "fašistično grožnjo". Kako drugače pa naj bi jo, če pa je ta neuradni predsednik ZDA tako navdušen nad Hitlerjem in njegovim nacističnim salutiranjem …
To, da ameriški tiskovni agenciji AP ni dovoljen vstop v Belo hišo, kar je kazen za to, ker agencija še kar vztraja pri Mehiškem (in ne Trumpovem Ameriškem) zalivu, ga nič ne moti. In to, da bo Lara Trump, žena predsednikovega sina Erica, po novem vodila novo oddajo na Fox News, kar je seveda čista korupcija in nepotizem hkrati, tudi ne. Naslov njene oddaje bo Moj pogled z Laro Trump.
Kakšen strašen teden za Ukrajino, Evropo in svet je bil to! Toda najslabše šele pride.
Siolov kolumnist Branko Soban, zunanjepolitični komentator in publicist, nekdanji dopisnik iz Kaira in Moskve. Pronicljivi kronist našega časa, poznavalec in neutrudni kritik Putinove Rusije in pozabljenih tragedij Bližnjega vzhoda. Kolumne na Siolu objavlja na zadnjo soboto v mesecu.