Petek, 14. 4. 2017, 0.01
7 let, 2 meseca
Urbani portreti
Deset filmskih zapovedi za prihodnje desetletje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Kot že zadnjih osem let vsako drugo pomlad tokrat na velikonočni konec tedna prihaja na spored novo nadaljevanje filmske serije Hitri in drzni (tokrat osmi del), ki bo s svojstveno kombinacijo kričečih barv podivjanih jeklenih konjičkov, s številnimi vabljivimi in pomanjkljivo oblečenimi dekleti, z glasno glasbo, ki buta iz zvočnikov, z zvezdniško igralsko zasedbo in z adrenalinsko akcijo, s katero uigrana ekipa spet rešuje svet, zavzelo kinodvorane po vsem svetu.
Uspeh je zagotovljen tudi pri nas, saj je prejšnji del te filmske serije v Sloveniji v kino pritegnil več kot 110 tisoč gledalcev.
Sodobna hollywoodska formula produkcije filmov deluje kot namazana. Poglejmo si, kakšni so najnovejši trendi v tej industriji, ki bodo tiste mlade in malce manj mlade redne obiskovalce običajnega kina spremljali vsaj prihodnjih deset let.
1. Nadaljevanja, stripovske priredbe in animacije
Produkcija teh tipov filma se bo z nezmanjšano dinamiko nadaljevala tudi v prihodnosti. Teh filmov je in bo toliko, da jih nima smisla posebej naštevati. K temu spada tudi ponovna obuditev filmskih serij, kot je na primer letošnja Mumija, ki jo bo v glavni vlogi pilotiral kar Tom Cruise.
2. Iz animacije v živo akcijo
Pri Disneyju so se že pred časom odločili, da bodo začeli brskati po knjižnici svojih animiranih klasik, ki so nastale v prejšnjih desetletjih, in jih nato s sodobno tehnologijo pretvorili v običajne filme z živo akcijo (in pogosto digitaliziranim ozadjem). Pred leti so to najprej poskusili z Alico v Čudežni deželi (2010), nadaljevali s Pepelko (2015), zdaj pa so prestavili v višjo prestavo.
Lani se je pri gledalcih zelo dobro odrezala Knjiga o džungli, pred nekaj tedni pa je prišel na spored naslednji film po tej formuli Lepotica in zver, ki se je s svojim prihodkom na ravni milijarde dolarjev po vsem svetu že uvrstil tako visoko, da bo gotovo med najbolj gledanimi filmi letošnjega leta. Naslednji filmi bodo sledili v prihodnjih letih, govori se o filmski upodobitvi Aladina, Slončka Dumba itn.
Logika v ozadju te ponovne ekranizacije, ki temelji na priredbi animirane risanke, je jasna: ponovno prodati že znano (pravljično) zgodbo, z živimi liki pa zanimivost otroške teme potegniti malce višje po starostni lestvici proti najstnikom.
3. Nenehno seljenje ustvarjalcev med filmi in serijami
Če ste morda zadnje tedne gledali televizijsko serijo Male laži, ste v njej lahko videli dve oskarjevki Nicole Kidman in Reese Witherspoon, serijo pa je režiral priznani kanadski filmski režiser Jean-Marc Vallée (vsi trije so bili tudi producenti serije).
Če je včasih veljalo, da je kinematografski film tisti vrh filmskega ustvarjanja, h kateremu težijo vsi tovrstni ustvarjalci, se je trend v zadnjih letih precej spremenil. Tako igralci kot tudi scenaristi in režiserji se nenehno selijo in sprehajajo med različnimi formati, saj jim vsak omogoča drugačen način ustvarjanja in izražanja, hkrati pa jim televizijsko ustvarjanje širi njihovo občinstvo.
Vse bolj intenzivno prehajanje med različnimi vizualnimi pripovednimi formami se bo nadaljevalo, saj po televizijskih serijah posegajo tudi taki filmski režiserji, kot je na primer David Fincher.
Nadaljevanja, stripovske priredbe in animacije. Produkcija teh tipov filma se bo z nezmanjšano dinamiko nadaljevala. Teh filmov je in bo toliko, da jih nima smisla posebej naštevati. K temu spada tudi ponovna obuditev filmskih serij, kot je na primer letošnja Mumija, ki jo bo v glavni vlogi pilotiral kar Tom Cruise.
4. Popolni izkoristek vsebine, ki je na voljo
V Hollywoodu so mojstri za to, da maksimalno izžamejo (filmsko) vsebino, ki je na voljo. To bosta že v bližnji prihodnosti spet pokazala dva filma.
Prvi je Osmi potnik: Zaveza, ki ga skoraj štirideset let po kultnem prvem Osmem potniku iz leta 1979 ponovno podpisuje Ridley Scott. Eden najbolj znanih stvorov v zgodovini filmske industrije je neuničljivi vir navdiha za nove in nove filme ter mutacije. Po prvem Osmem potniku so bila namreč posneta še tri nadaljevanja, potem dva filma, v katerih se je alien bojeval s predatorji, nazadnje pa je še en film – ne preveč prepričljivega Prometeja –, ki prav tako spada v t. i. "alienovo vesolje", posnel še Ridley Scott. Z Osmim potnikom: Zaveza se Scott vrača na klasični teren znanstvenofantastične grozljivke, ob tem pa novi film o Osmem potniku pripravlja tudi Neill Blomkamp.
Drugi film, ki kaže na tovrstni hollywoodski "talent recikliranja", je film Chuck, ki v igrani formi pripoveduje biografsko zgodbo boksarja Chucka Wepnerja, ki naj bi bil menda navdih za filmsko serijo Rocky. Po petih Rockyjih, ki jih je Stallone kronal s sklepnim filmom iz serije z naslovom Rocky Balboa, smo leta 2015 dobili še film Creed: Rojstvo legende, v katerem je Stallone že kot povsem ostareli Rocky treniral sina enega od svojih rivalov Apolla Creeda. Zdaj bomo dobili še film o liku, ki naj bi Stallona navdihnil pri pisanju scenarija za Rockyja (Stallone je to vedno zanikal, Wepner ga je pred leti tudi tožil, poravnala pa sta se zunajsodno).
5. Z vsakim nadaljevanjem več igralcev
Hitri in drzni so lep primer serije, ki s skoraj vsakim delom dodaja nove filmske like, vanje pa vstopajo dovolj znani filmski igralci, da okrepijo blagovno znamko filma. V petem delu se je seriji pridružil Dwayne Johnson, v šestem Luke Ewans, pri sedmem delu se je smrtno ponesrečil eden od nosilcev serije Paul Walker, pri zadnjem pa so kot pomembna stranska lika dodali Kurta Russlla in Jasona Stathama, kot negativka pa je v filmu zaigrala še oskarjevka Charlize Theron.
Ta trend vse bolj številčne zvezdniške igralske zasedbe je pred leti uvedel že film Oceanovih enajst (z nadaljevanji), nadaljevali pa so ga Plačanci. Podoben pristop bomo videli tudi pri letošnjih, že petih Piratih s Karibov: Salazarjevo maščevanje, kjer bo novi lik Javier Bardem, svojevrsten ženski obrat pa bodo Oceanovi dobili drugo leto, ko bo prišel na spored film Oceanovih osem – vendar z zgolj osmimi znanimi ženskimi igralkami.
Če ste morda zadnje tedne gledali televizijsko serijo Male laži, ste v njej lahko videli tudi oskarjevko Nicole Kidman.
6. Z vsakim nadaljevanjem večji proračun
Če je kaj, s čimer (razen izjemoma, recimo vsakih nekaj let Kitajci) preostala svetovna filmska produkcija ne more tekmovati s Hollywoodom, so to gotovo filmski proračuni, ki so jih v delavnici sanj pripravljeni nameniti posameznim (zanesljivim) filmom. Poglejmo si samo, kako je na primer naraščal dolarski proračun za Hitre in drzne.
Prvi del (2001): proračun 38 milijonov, prihodek 207 milijonov;
drugi del (2003): proračun: 76 milijonov, prihodek 236 milijonov;
tretji del (2006): proračun 85 milijonov, prihodek 158 milijonov;
četrti del (2009): proračun 85 milijonov, prihodek 363 milijonov;
peti del (2011): proračun 125 milijonov, prihodek 626 milijonov;
šesti del (2013): proračun 160 milijonov, prihodek 788 milijonov,
sedmi del (2015): proračun 190 milijonov, prihodek 1.516 milijonov;
osmi del (2017): proračun 250 milijonov, prihodek bo znan v prihodnjih tednih in mesecih.
Zakaj se to dogaja? Za to je več razlogov. Po eni strani številčnejša igralska zasedba z boljšimi honorarji, po drugi strani težnja, da se z vse bolj eksplozivno akcijo nadgradi prejšnji del, kar seveda več stane, po tretji strani želja po odstranitvi konkurence, ki ne more tekmovati z vizualno in zvočno podobo filma.
Podobno bo tudi pri letošnjih Piratih s Karibov, za katere bodo porabili skoraj nepredstavljivih 320 milijonov dolarjev, in letošnjih petih Transformerjih, v katere bodo vložili kar 260 milijonov dolarjev. Skupaj s promocijskimi proračuni se strošek za produkcijo teh megafilmov počasi že približuje polovici milijarde dolarjev. Bodo ti filmi prinesli dobiček? Vsekakor. Morda sicer ne že v kinodvoranah, vsekakor pa v nadaljnji uporabi, od videa in plačljive televizije naprej.
7. Mreženje filmskih serij
To so prvi intenzivno začeli pri stripovskem univerzumu Marvel, kjer so po Iron Manu, Thoru in Stotniku Ameriki naredili Maščevalce, potem pa začeli sistematično dodajati nove like v samostojnih filmih, kot sta Ant Man in Doktor Strange, ter jih potem spretno prepletati med seboj. Tako v vsakem filmu nastopa več likov iz posameznega stripovskega okolja, ti pa podpirajo drug drugega ter si hkrati krepijo lastno blagovno znamko, kar (mlade) gledalce preprosto povleče v nenehno spremljanje dogajanja v tem univerzumu.
Podobno so se tega zdaj lotili tudi pri drugem stripovskem velikanu DC Comics, ki bo letos na spored poslal prvi ekvivalent Maščevalcem z naslovom Liga pravičnih (Justice League). Poleg tega bodo serijo ves čas spremljali samostojni filmi, letos na primer Čudežna ženska (Wonder Woman). Nekaj podobnega je tudi s serijo Vojna zvezd, ki nam vsako leto prinaša po en film iz svojega vesolja itn.
Že pred dvema desetletjema je veljalo, da povprečen hollywoodski film v svoji celotni verigi (kino, video, splet, plačljiva in navadna televizija) pritegne tudi do stokrat več gledalcev kot povprečen evropski film. Podobna razmerja obstajajo in ostajajo tudi danes.
8. James Cameron in Avatar
James Cameron se že skoraj sedem let ukvarja s serijo filmov Avatar (predvidoma bodo še štirje) in računati gre, da jo bo v prihodnjem desetletju le končal. Pri tem veliko pozornost namenja tudi 3D-tehnologiji, ki je vzletela ravno z njim, potem pa bolj ali manj obstala. Zanimivo bo spremljati, kaj bo pripravil tokrat.
9. Nizkoproračunske srhljivke
Inteligentno zastavljena srhljivka je žanr, ki ne potrebuje visokega proračuna, pa vseeno lahko doseže velik komercialni uspeh. Letošnja hita Razcepljen in Zbeži! sta s svojima, za hollywoodske razmere minimalnima proračunoma pokazala, da lahko kljub temu pritegneta ogromno gledalcev (to se pri nas sicer ni zgodilo).
Uspeh teh filmov po svetu bo tako gotovo sprožil nov zagon tega žanra v prihodnjih letih.
10. Azijci v Hollywoodu, Hollywood v Aziji
Že nekaj let smo priča vse bolj intenzivnemu sodelovanju ter prepletanju Hollywooda in Azije, tako na ravni financiranja filmov, izbire lokacij, kjer se dogajajo filmi, kot tudi igralcev, ki nastopajo v njih. To je razumljivo. Azijski trg (Kitajska, Indija, Japonska, Koreja itn.) je za Hollywood poleg domačega daleč največji, zato se mu bodo v prihodnjem desetletju gotovo še posebej posvetili. Od Evrope za njih ostaja zanimiva Velika Britanija, občasno pa še Nemčija, Francija in Rusija.
Kaj pa preostala filmska produkcija po svetu? Že pred dvema desetletjema je veljalo, da povprečen hollywoodski film v svoji celotni verigi (kino, video, splet, plačljiva in navadna televizija) pritegne tudi do stokrat več gledalcev kot povprečen evropski film.
Podobna razmerja obstajajo in ostajajo tudi danes, vendar je zahtevnejši, umetniški film (tudi pri nas) našel dovolj čvrsto nišo, da ga redno predvajajo na festivalih in v art kinodvoranah. Tako lahko v kinu vsakdo najde tisto, kar ga zanima.
Nekaj je torej gotovo: kino in filmi bodo živeli naprej!
