Dežela verbalnih deliktov

Sodba je sramota za državo in avtogol novinarjev, ki so postopek sprožili. Ti so te dni, ker je Janša obsojen, slavili nekakšno zmago, morali pa bi najostreje nasprotovati ureditvi, da se besede preganja s kazenskimi postopki in zapori, saj so novinarji prve žrtve kaznivosti verbalnega delikta, ki je pri nas ostanek časov komunističnih in fašističnih diktatur. Ostanek časov, ko ni bilo svobode govora v smislu, kot jo poznajo demokratične države zahoda. Prvi amandma k ameriški ustavi kongresu prepoveduje sprejemanje zakonov, s katerimi bi omejeval svobodo govora, tiska, združevanja, veroizpovedi ... Pri nas je bilo drugače. Zakoni so bili za to, da če preveč čivkaš, pristaneš v zaporu. Če ne še kaj hujšega. Razen ene so bile vse stranke prepovedane. Za duhovnike je bila pa Udba. 

Vsaj pozivov k smrti ptičev ni

V normalnih državah medije in posameznike z res hudo predolgim jezikom sodišča udarijo z odškodninami za povzročeno škodo. Ne pošiljajo jih v zapor zaradi grdega govorjenja o Milanu Kučanu in pomembnih urednicah in novinarkah državne televizije. Še v socializmu je bilo tvegano, da bi se elita tako ščitila.

Še nedavno novinarka in urednica na RTVS, ki je bila oster kritik Janeza Janše, zdaj poslanka svobodnjakov Mojca Pašek Šetinc Foto: Bojan Puhek Presunljivo po sodbi, ki je bila razglašena tik pred zastaranjem primera, pa je bilo, da so se je javno najbolj razveselili in jo podprli prav številni novinarji, in to v trenutku, ko je urednica Mojca Pašek Šetinc ravno postala poslanka in je zdaj tudi povsem uradno del leve oblastne elite. Kar je bila tudi že prej. A uradno neodvisna novinarka.

Ob Janezu Janši politične strasti zameglijo razum in novinarji in uredniki so pripravljeni preslišati tudi opozorila mednarodnih novinarskih organizacij iz leta v leto o tem, kaj je narobe v naši pravni ureditvi. Kaznivost verbalnega delikta so pripravljeni celo na vso moč hvaliti. Če gre za Janšo. V drugih primerih pa opazijo, da je narobe, če se preganja za besede. Celo vpitja Ludvika Tomšiča, da je treba Janšo takoj ubiti, se ne sme preganjati. Svoboda govora! Tomšič je to vpil na protestih, ko je Janša pred dvema letoma prevzemal oblast, kot jo v teh dneh Golob.

Zagotovo je dobro, da danes nihče ne vpije, da je treba ubiti Goloba, da ni protestov pred stavbami Levice in SD, češ da so izdajalci, in tudi, da ni transparentov po vzoru politkolesarjev: Smrt ptičem, svobodo narodu. 

Večina v kolegiju nove predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je nadzor javnih financ v času vladanja Roberta Goloba od SDS prerazporedila k manjši NSI. Foto: DZ Matija Sušnik Ko gre za Janšo, si je koalicija, ki prevzema oblast, izbojevala še dodatno "zmago". Na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so največji opozicijski stranki odvzeli vodenje komisije za nadzor javnih financ, ki bi ga ta morala voditi po poslovniku parlamenta, ki določa pravila ravnanja pri njegovem konstituiranju. Čeprav jim po rezultatu volitev toliko predsedniških položajev ne pripada, so vodenje pomembnega odbora raje dodelili manjši opozicijski NSi. Ob tem, da so se s tem znebili nadležnega nadzora SDS, je Golobova koalicija dosegla še dodaten cilj: konflikt med SDS in NSi. Spori v opoziciji so vladajočim vedno všeč. Da si v NSi želijo vodenja ene od dveh prestižnih nadzornih komisij, kar vsakič pripada opoziciji, je logično. Težava je, da je SDS volilo 23,5 odstotka volivcev, NSi pa 6,9 odstotka. Po moči nista enaki.

Darilo koalicije NSi spada v umazan del politike, ki ni novost. Je nadaljevanje starega načina vladanja. V preteklosti so tako že "goljufali" pri zastopnikih strank v programskem in nadzornem svetu RTVS. Namesto kandidatov SDS so levosredinske koalicije raje izvolile predstavnike manjših strank: NSI, SD, LMŠ. Rezultat je bil, da je bila sorazmerna zastopanost strank v vrhu RTVS zagotovljena tako, da največja opozicijska stranka (in od volitev 2018 največja stranka sploh) ni imela zastopnikov. So jih pa več imele manjše stranke. Ko je po zamenjavi oblasti zadnji dve leti SDS to ravnanje vrnila in niso bili izvoljeni predstavniki LMŠ, SD in Levice, pa je bil vik in krik, kako je takšno ravnanje zloraba oblasti. To so trdili tisti, ki so prej sami zlorabili moč.

In to prakso zdaj le nadaljujejo.

Ker jih je koalicija na kolegiju opetnajstila za vodenje pomembne nadzorne komisije, SDS protestira, državni zbor je zaradi tega brez opozicijskega podpredsednika, ustanoviti ni mogoče komisije za nadzor obveščevalnih služb, praznine sevajo v vodstvih vrste odborov in komisij.

Golob bo nadaljeval Šarčev eksperiment

Javne finance, o nadzoru tega področja se nadaljuje spor, so pomembno področje. Ob zapletih pri tem se je pred dvema letoma zrušila vlada Marjana Šarca. Levica Luke Meseca je izsilila, da je Šarec na vrat na nos ukinjal dodatno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsi v enakih zneskih, in uvajal nov državni prispevek za zdravstvo, ki bi ga tudi plačevali v enakem znesku, a bi se zbralo manj denarja, zaradi česar je odstop Šarcu ponudil minister za zdravje Aleš Šabeder, odstopil pa je finančni minister Andrej Bertoncelj. Na koncu pa še Šarec sam.

Da jim je eksperiment na področju financiranja zdravstva propadel, je bil srečen razplet. Trenutek za eksperimentiranje s financiranjem zdravstva je bil skrajno slabo izbran. Prihajala je epidemija.

Projekt eksperimentiranja z zdravstvenim sistemom namerava zdaj nadaljevati Robert Golob, ki bo prihodnji teden, če se kaj ne zaplete, prevzel oblast še hitreje kot pred dvema letoma Janez Janša, ki mu je to uspelo v desetih dneh po izvolitvi za mandatarja. Takrat se je mudilo zaradi tveganja, da bodo, če vlada ne ukrepa, bolnišnice kmalu preplavljene z umirajočimi. V Italiji so se že spopadali s pomanjkanjem respiratorjev. Ta teden bi lahko Golob rekordno hiter Janšev prevzem vlade po izvolitvi za mandatarja še izboljšal. Glasovanje o ministrski ekipi bi bilo lahko v sredo. Teden dni po izvolitvi mandatarja.

Janša in Golob sta imela in imata dodaten motiv za naglico: z menjavo oblasti se vedno mudi. Če vlada ostane enaka, pa ne tako zelo. Pred štirimi leti je Marjan Šarec oblast po volitvah, na katerih je relativno zmago dosegla SDS, "prevzemal" rekordno dolgo. Ni se mudilo, ker ni šlo res za prevzem. Bolj za ohranitev oblasti prejšnje vlade Mira Cerarja in onemogočanje, da bi oblast prevzel Janša. Šarca je za mandatarja po dolgih dogovarjanjih tajno izvolilo 55 poslancev, Goloba 54. Ministrsko ekipo pa je Šarcu potrdilo le še 45 poslancev. Zmanjkalo je devet poslancev Levice, ki so se razglašali za opozicijo. Položaj pri Golobu je drugačen in glasov za ministrsko ekipo bo zaradi tega več. 

Levica je tokrat podpisala koalicijsko pogodbo in prvič, odkar obstaja, tudi uradno vstopa v vlado, kjer je Golob za večino niti ne potrebuje. 

Za SDS in NSI je to po čudni logiki naše politike celo dobro, ker bi sicer svobodnjaki in SD svojo umazano politiko kadrovanj opozicije lahko še nadgradili in za nadzor obveščevalcev in javnih financ s preglasovanjem določili kar Levico, ki bi zanesljivo povzročala manj težav od NSi.