Intimni podaljški

Medtem ko sta pohlep in želja po slavi znani zadevi, nam očitno ni dovolj, da smo z novimi tehnologijami v stalni interakciji prek različno velikih in različno občutljivih zaslonov. Trendi v razvoju nosljivih tehnologij kažejo, da si želimo, da tehnologija pride še bližje in postane podaljšek našega telesa.

Več motenj, manj vsebin Nosljiva tehnologija ni nova stvar – znan primer je ročna ura ali slušni aparat – oboje nam bolj ali manj izdatno lajša in poenostavlja življenje. To je tudi glavni namen, ki pa se z morjem novih možnosti za razširitev funkcionalnosti naše biti ne ohranja.

Veliko medijskega pompa je povzročila zgodba o nematerializirani Applovi uri in pozneje Samsungov Gear – pametna ura, ki ni nič drugega kot še ena naprava (ki jo je treba polniti) in ne ponuja drugega kot dodatno distrakcijo. Še več – distrakcijo, ki se ji ne bomo mogli izogniti, saj nas bo neprestano opominjala, kaj se dogaja na drugi napravi, ki zvesto počiva v našem žepu. Kot da bi imeli zapestnico, ki nam kaže, koliko kaže ura, ki jo imamo na drugi roki. Tehnologija je tu, da nam pomaga, ne da popolnoma zavzame našo pozornost, ki je imamo dandanes že tako malo.

Sell, sell, sell Avtor skromno meni, da ni nerazumno pričakovati, da visokotehnološka podjetja, ki upravljajo z milijardnimi proračuni, lahko presodijo, ali ima neka tehnologija potencial za izboljšanje življenja – a avtor se očitno moti. Nike Fuelband, Fitbit, Pebblewatch in druge zapestnice, ki dajejo vtis nepogrešljive opreme za vzdrževanje telesne pripravljenosti, so dodatek, ki omogoča kvantifikacijo različnih oblik – poraba kalorij, prehojeno število korakov – in delitev teh aktivnosti prek socialnih omrežij. Nepogrešljivo.

Seveda Google ni naiven in z Nikovim večnim tekmecem podjetjem Adidas snuje govoreče superge (ne, avtor ni pod vplivom). Te bodo spremljale uporabnikovo lokacijo (to je pravzaprav poanta) in aktivnost, da bodo oglasi lahko še bolj učinkoviti, tržili pa jih bodo pod pretvezo, da bodo z (gotovo seksapilnim) glasom motivirale uporabnika, da postane aktivnejši (prehodi več), oziroma ga kritizirale ob lenarjenju. Gotovo bodo nesluten uspeh požele v Mongoliji ali na Grenlandiji oziroma v preostalih redko naseljenih deželah, kjer si osamljeni v prostoru preprosto ne morejo želeti več, kot da nadgradijo svoj odnos z najljubšim obuvalom.

Neumnost ne pozna meja Zdi se, da podjetja kar tekmujejo v tem, kdo bo trg presenetil z bolj absurdno idejo. Ping! je pravzaprav kos obleke, prepleten s senzorji in povezljiv z našimi profili na socialnih omrežjih. Omogoča, da z bolj ali manj naravnimi kretnjami sprožamo različne interakcije s temi omrežji. Ne predstavljam si bolj zaželene situacije, kot da na javnem stranišču krilim z rokami kot Batman, ko bom želel potrditi (tisto pravo) prijateljstvo ali objaviti svoj lokacijski status. Uporabo Pinga! bo zdravniška zbornica odsvetovala individuumom, ki se jim ne uspe vedno nadzorovati, saj bodo lahko z enim od svojih krčev sprožili pravi kaos med svojimi navideznimi prijatelji.

Za bolj intelektualno usmerjene in morda motorično nerazvite vedno pride prav zadevica, ki omogoči malce prednosti pred akademsko konkurenco. Focus headset je, kot pove že ime, nekakšen stimulator na osnovi elektrod, ki potencira možgansko aktivnost. Prihodnost je svetla – polna predavalnica (premalo) navdahnjenih umov, ki jim krivina iz umetne mase stiska glavo in iz nje dobesedno poskuša iztisniti največ. Kako le, se sprašujem, najdem navdih za članek brez te možganske krone?

Neizogibno Vse skupaj ni slabo, iskreno, le plevela je več kot zrna. Avtor ponižno upa, da se bo sčasoma pojavilo več nosljivih podaljškov, kot je LUMOback. Napravico nosimo na sebi, ta pa s posebnim senzorjem analizira našo držo. Če ta ni ustrezna (le redko je), napravica začne vibrirati. Ideja je pravzaprav enkratna, avtor se boji le, da bodo nekateri zgrešili poanto, napravo namestili na drug del telesa in se namenoma sklonili v stalni položaj za zasilni pristanek.

Vseeno, rezultati ne lažejo – nosljive tehnologije so v 2012 ustvarile devet milijard prometa. Napovedi pravijo, da se bo ta znesek dvignil na 30 milijard v naslednjih petih letih. Ko potencial odkrije seks- in pornoindustrija, pa bi se lahko te napovedi še okrepile.

Viri : NDTV, Biztech, Policymic, Mashable, Weartechnology, Medium.com