Kako je Portugalska prodala nogometno dušo

Koliko bo letos zaslužil kapetan portugalske nogometne reprezentance Cristiano Ronaldo? Na Forbesu pravijo, da 75 milijonov evrov. Foto: Reuters

Toliko bo po ugotovitvah revije Forbes s plačo, premijami, oglasnimi, sponzorskimi in drugimi prihodki letos zaslužil Cristiano Ronaldo, kapetan portugalske nogometne reprezentance, ki se je včeraj uvrstila v polfinale evropskega nogometnega prvenstva.
 

Po loteriji prvi v polfinale Portugalci

Islandski čudež - zgodba, večja od nogometa #infografika
Hrvaška nogometna vojna na vse ali nič

Prav toliko izgube je že letos nabrala Caixa Geral de Depositos (CGD), vodilna portugalska banka, ki hrani za okrog tretjino vseh depozitov v državi. Če je država ne bo rešila z zajetno finančno injekcijo (omenja se štiri milijarde evrov), banki grozi potop, Portugalski pa vrnitev v težke čase, iz katerih se je začela reševati pred komaj tremi leti.

Nova Portugalska – cilj upravičuje sredstva

Včerajšnji obračun ni bil le dokaz, da se je makiavelistično dojemanje nogometa zasidralo tudi v nogometno filozofijo dežele, ki je bolj kot katerakoli v Evropi – izjemi sta morda le Španija in Balkan – rada prisegala na estetiko in v njej tudi serijsko "umirala". Najpogosteje tik pred ciljem – v polfinalih evropskih in svetovnih prvenstev.

Pozabite na Portugalsko z veznimi igralci plemenitih potez, boemskimi branilci, ki bi raje igrali kje bolj spredaj, in krilnimi mojstri preigravanja, ki s črte za avt pošiljajo žoge na glavo iznajdljivega napadalca. Ne, Portugalska 2016 je ekipa, ki z izjemo posameznih prebliskov ne ponuja pretiranih nogometnih učinkov, doktorirala pa je iz pragmatizma.

Portugalska 2016 je ekipa, ki z izjemo posameznih prebliskov ne ponuja pretiranih nogometnih učinkov, doktorirala pa je iz pragmatizma.

Njen ključni mož ni eden od dveh najboljših igralcev na svetu, ampak trener. Najboljši igralci njenih tekem so branilci ali "buldožerji" s sredine igrišče. Navsezadnje ji je med štiri najboljše v Evropi uspelo priti tako, da na nobeni od petih tekem ni zmagala v 90 minutah igre. Na eni od teh v tem času sploh ni streljala v okvir vrat, kar bi še pred kratkim veljalo za blasfemijo.

Nekoč so portugalski nogomet simbolizirali Eusebio, Luis Figo, Rui Costa, Paulo Sousa ... Elegantni virtuozi plemenitih veščin. Danes to počnejo Pepe, Fonte, William Carvalho, Renato Sanches … Kombinacija "mesarjev", fizičnih delavcev, atletov in brezkompromisnih borcev.

Kriza in izgubljena generacija

Vzporednice s (po)krizno Portugalsko se ponujajo same od sebe.

Desetletje ekonomske stagnacije, ko je država, po kateri je imel dobil "scenarij" hkratne visoke inflacije, zadolženosti in izvozne nekonkurenčnosti, zašla še v bančno krizo, recesijo in izsiljevalski primež mednarodnih finančnih trgov, je pustilo strahotne posledice.

Učitelji, zdravniki, pravniki, inženirji, natakarji, fizični delavci … Vsi so del generacije, ki so jo na Portugalskem že pred leti označili za izgubljeno. Foto: Reuters

Stroškov 87 milijard evrov vrednega "reševalnega" programa nikoli ne bo mogoče izračunati. Ne gre le za nižje plače, okrnjene socialne transferje in višje davke. Iz države se je v zadnjih letih izselilo več ljudi kot v 60. letih, ko je zamirala (post)kolonialna Salazarjeva diktatura. Številni celo v nekdanje portugalske kolonije: Angolo, Brazilijo ali Mozambik.

Učitelji, zdravniki, pravniki, inženirji, natakarji, fizični delavci … Vsi so del generacije, ki so jo na Portugalskem že pred leti označili za izgubljeno.

Varčevalni ukrepi, "varčevalni" nogomet

Perspektive države, obsojene na ekonomski jug Evrope, niso svetle. Po več kazalnikih je Portugalska celo najslabša "stara" članica EU. Varčevalni ukrepi so jo obsodili na počasno zdravljenje. Mogoč propad banke CGD bi javnofinančno okrevanje spet zavrl. Kaj bo, si ne upa napovedati nihče.

Nogomet ostaja edina stalnica in vir iskrenega veselja, čeprav je v novi reprezentančni različici skoraj "nemški", brez duše, presežkov in nepozabnih potez. Je "varčevalni" in asketski, poln odrekanja – tako kot država sama.

Poljska je država, kjer ima nogomet drugačno vlogo. Foto: Reuters

Padla je Poljska, zmagovalka krize

Včeraj je padla Poljska – reprezentanca države, kjer ima nogomet drugačno vlogo. Na eni strani priča o rasti državi, ki je skoraj brez praske preživela krizo in prevzela primat prve države "nove Evrope". Njena kasta novih kapitalistov in investicijskih bankirjev osvaja prostor med Baltikom in Jadranom. Z velikanskim državnim vložkom v stadione in infrastrukturo je leta 2012 soorganizirala evropsko prvenstvo.

Na drugi strani je njen klubski nogomet že vrsto let več kot dober katalizator njenih težav: krepitve desničarskih gibanj, ksenofobije, rasizma … Pohod armade poljskih navijačev skozi Marseille, najbolj arabsko mesto v Evropi, s transparentom z napisom "Branilci Evrope" je ena najtemačnejših podob letošnjega Eura.

Morda so si tudi zato zaslužili, da prav v istem mestu gledajo, kako njihova reprezentanca zapušča prvenstvo na najbolj tragičen mogoč način.

Morda bo portugalska duša, ranjena po dolgem obdobju ekonomskih in simbolnih udarcev, vendarle dobila zadoščenje.

Zadoščenje za ranjeno dušo?

In morda je to leto, ko bo portugalska duša, ranjena po dolgem obdobju ekonomskih in simbolnih udarcev, vendarle dobila zadoščenje. Z naslovom evropskega prvaka.

Z ekipo, ki je svojo nogometno dušo načrtno zatrla, svojega zvezdnika, ki za brcanje žoge letno prejme 75 milijonov evrov plače, pa prisilila v igranje obrambe na sredini igrišča.  

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.