Kam z otroki med počitnicami. Kaj če bi bili kar sami doma?

Danes še pomislimo ne več, da bi bil šolar lahko kar sam doma. No, jaz se še dobro spomnim, da nas je bilo včasih cela banda – dokler se starši niso vrnili iz služb, smo se preganjali po naselju, viseli na obiskih drug pri drugem in čakali, da se bo kateri od sosedov vrnil z morja, da bomo lahko spet vsi skupaj. V spominu imam dolga vroča poletja, ko večinoma nisem imela pojma, kaj mi bo prinesel dan.

Drugačni časi

Vem, vem, življenje se je spremenilo. Otroci ne morejo biti kar tako sami doma – lahko se jim kaj zgodi, in tudi prosti čas je treba izkoristiti in ga preživeti bolj kakovostno, kot pa da cele dneve gledaš v luft. Pa da jim ne bi bilo slučajno dolgčas! Všeč mi je izraz obogatitvene dejavnosti, ki jih večina šolarjev obiskuje vse šolsko leto. Imaš jih tudi med počitnicami, da mularija le ne bi česa zamudila in da bi bili naši otroci varni in ves čas pod nadzorom.

"V spominu imam dolga vroča poletja, ko večinoma nisem imela pojma, kaj mi bo prinesel dan." Foto: Thinkstock

Česa se bojimo

Danes starši v vsakem trenutku natančno vejo, kje so njihovi otroci in kaj počnejo. Pa ne govorim samo o zelo majhnih otrocih. Starševski nadzor se vleče globoko v najstništvo — kar se na koncu verjetno izcimi v to, da tridesetletniki živijo v otroških sobah.

Med odraslimi velja prepričanje, da je nezapolnjen prosti čas izgubljen, zato želijo izkoristiti vsako otrokovo prosto minuto. Danes staršem ni dovolj, če se otroci preganjajo pred blokom. Zdi se, da živijo v strahu, da otroci ne bi česa zamudili oziroma, da jih ne bi naučili živeti tako, da česa ne zamudiš – verjetno jih tudi zato še poleti vključujejo v dejavnosti, namesto da bi jim dali mir. Če tako voziš do otrokovega petnajstega leta, tudi pri tej starosti ne zna ali pa ne upa počitniških dni preživljati sam doma.

Preberite tudi:

• Otroške umetnine: dovolj jih imamo
• Če se ti preveč rola v glavi, rolaj raje fidget spinner 
• Moji otroci ne hodijo preveč radi v šolo. Kaj pa vaši?

Šola za življenje

Po drugi strani pa nam strokovnjaki vztrajno prigovarjajo, da se ključ do zdravega razvoja skriva prav v prostem igranju in celo v tem, da je otroku včasih dolgčas. Postavljanje in usklajevanje pravil, prevzemanje različnih vlog, reševanje sporov, prenašanje porazov in tuhtanje, kako bi nekaj naredil bolje — vse to pričakujemo v sodobnem svetu od odraslega človeka.

Ampak do tega po mojem težko prideš, če prvih petnajst let tvojega življenja sprogramira nekdo drug, drugih petnajst pa mama še vedno pere tvoje gate.

Včasih mi gredo res na živce očitki, da so na ulici samo tisti otroci, ki jim starši posvečajo premalo pozornosti — češ, reveži so prepuščeni sami sebi. Saj so res. Pogrešajo družbo sebi enakih, ki za igro na dvorišču nimajo ne časa ne priložnosti.

Dajte nam mir

Letos so moji trije sinovi stari osem plus. Že med šolskim letom so bili velikokrat sami doma.  Med počitnicami bodo pa sploh. Se bodo že znašli, o tem sploh ne dvomim. Nad predlogi, da bi šli na tečaj angleščine, delavnico Photoshopa ali v plezalno šolo, niso bili najbolj navdušeni. Počitniških dni se iskreno veselijo – v šoli zadnje tedne še komaj rinejo. Sploh najstarejši, ki se je moral letos pošteno potruditi, da je dosegel cilje, ki si jih je zadal. Radi bi bili doma, pa da jim nekaj časa ne bi bilo nič treba. Niti razlagati, kaj bodo počeli.

Družinski odmor

Tudi ko so bili mlajši, organiziranega varstva med počitnicami nismo uporabljali – hvala babicam in nekonvencionalnim urnikom služb, ki so nama dopuščali, da sva bila lahko med počitnicami z otroki kar midva. Jih pa vsako leto z velikim veseljem pošljeva na taborjenje. Ne samo zaradi varstva, ampak tudi zaradi naju dveh – ko so otroci na taborjenju, sva na počitnicah tudi midva (pa čeprav morava vsak dan v službo). Takšen odmor si privoščimo vsako poletje, odkar je bil najmlajši star pet let. Midva se iskreno veseliva dni, ko nihče ne razgraja in razmetava po stanovanju, zanje pa je prav taborjenje najlepši del počitnic, ki ga ne bi zamudili za nič na svetu.

"Ko so otroci na taborjenju, sva na počitnicah tudi midva (pa čeprav morava vsak dan v službo)." Foto: Thinkstock

Taborniki so zakon

Če katera od dejavnosti otroke bogati, so to prav taborniki. Čeprav se mnogim staršem zdijo zastareli, neambiciozni in celo nevarni.

Jaz pa sem vesela, da so med nami. Velikokrat rečem, da toliko normalnih mladih ljudi na enem mestu danes težko srečaš. Pri tabornikih desetletnik osvoji dvatisočaka, šestnajstletnica pa z lahkoto obvlada vod dvanajstih devetletnikov, ki brez domotožja preživijo desetdnevno taborjenje. Tudi če ves čas dežuje. Pa včasih s trimetrske skale skačejo v ledeno mrzlo reko in v bivaku preživijo noč sredi gozda. Na taboru ni elektrike, a je vseeno vse skupaj kot gospodinjstvo v malem. Sami skrbijo zase in za tabor: pomagajo pri pripravi kosila, vsak potem pomije svojo menažko, dežurni vod pa pospravi, kar ostane. Ponoči se vsaki dve uri menjajo na straži, da jim kdo ne ukrade zastave, ves čas taborjenja pa spravljajo na kup dračje in veje za taborni ogenj, ki zagori zadnji večer. Nihče jih ne sprašuje, ali so dovolj oblečeni ali če niso česa pozabili. Pravi tabornik to ve sam. Neglede na to, koliko je star.

Vidite, o tem govorim. Otroka, ki ima tudi takšne izkušnje, lahko brez skrbi pustiš samega doma.