Sobota, 29. 3. 2025, 17.05
3 tedne, 5 dni
Kaj je v ozadju trditev o nenadni smrti teniške šampionke Steffi Graf?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
55-letna Steffi Graf, ki je v nasprotju z navedbami na Facebooku še vedno zelo živa, velja za eno najboljših tenisačic vseh časov. Osvojila je 22 turnirjev za Grand Slam – več sta jih v svojih karierah dobili le še Američanka Serena Williams in Avstralka Margaret Court.
V več slovenskih in tujih skupinah na družbenem omrežju Facebook se je pojavila objava z novico o nenadni smrti Steffi Graf, ene najboljših profesionalnih igralk tenisa vseh časov. Objava je z uporabniki in uporabnicami zvito manipulirala, naj kliknejo na priloženo spletno povezavo, da bi izvedeli več o domnevnem tragičnem dogodku. Kdor je to storil, je namesto dodatnih pojasnil o nekdanji nemški teniški šampionki prejel nujno obvestilo, da je njegov osebni računalnik kar prežet z virusi. Ponujena mu je bila tudi takojšnja rešitev, ki pa je v resnici voda na mlin goljufov, ki širijo lažno vest o Grafovi.
Objava je člane in članice različnih skupin na Facebooku obveščala, da je bila Steffi Graf pred 11 minutami domnevno potrjena kot mrtva, na kar je namigoval napis RIP (okrajšava za "Počivaj v miru") na njeni fotografiji. Kdor je hotel klikniti na besedi "Pokaži več", ki se na Facebooku praviloma pojavita ob daljših objavah, klik nanje pa razkrije preostanek besedila, je hitro ugotovil, da to ne deluje. Preostala je le še ena možnost – klik na priloženo spletno povezavo.
Namigovanje o smrti Steffi Graf, ki se je pojavila v eni od slovenskih skupin na Facebooku. Objava je bila že odstranjena. Enake objave so se med drugim danes pojavile tudi v nekaterih nemških in španskih skupinah na družbenem omrežju. Fotografijo Grafove, ki je nastala leta 2010, so si goljufi sicer izposodili z Wikipedije, spletne enciklopedije.
Kdor je to storil, je bil preusmerjen na spletno stran, podobno portalu YouTube, kjer se je takoj začel nalagati domnevni videoposnetek z več informacijami o dogodku. Predvajati se sicer ni začel nikoli – ne le zato, ker ni šlo za pravo spletno stran z videoposnetki, temveč tudi zato, ker je uporabnik takoj prejel več obvestil, domnevno od svojega računalnika, da je bilo zaznanih več okužb z virusi. V resnici je šlo za obvestilo, ki ga je prikazala spletna stran – ta je uporabnika pred tem pozvala, naj dovoli prikazovanje obvestil, če si želi ogledati videoposnetek o Grafovi.
Povezavo s Facebooka smo odprli z orodjem Windows Sandbox (Peskovnik za Windows), ki omogoča varnejše preverjanje potencialnih spletnih groženj ali nevarnosti.
Uporabniku oziroma uporabnici je bila nato ponujena možnost, da opravi pregled računalnika s protivirusnim orodjem ponudnika AVG ali Norton. Gre za resnični podjetji s področja kibernetske varnosti, ki razvijata protivirusne programe in druga orodja za varovanje pred grožnjami s spleta.
Analiza groženj, ki je bila v resnici zgolj animacija v spletnem brskalniku.
V resnici na računalniku ni potekalo nobeno iskanje morebitnih groženj, saj je celoten domnevni proces potekal v spletnem brskalniku. Spletna stran je tega sicer prisilila v delovanje v celozaslonskem načinu – verjetno zato, da uporabnik ne bi posumil, da se vse odvija zgolj prek brskalnika.
S Facebooka so bile danes že odstranjene tako rekoč vse objave, ki so širile lažno trditev o smrti Steffi Graf.
Uporabnik – v resnici žrtev goljufije, saj ni šlo za nič drugega – je nato prejel opozorilo, da je njegov računalnik v veliki nevarnosti, saj nima nobene protivirusne zaščite in je hkrati dobesedno prepreden z virusi, trojanskimi konji, tako imenovanimi keyloggerji, ki beležijo pritiske vseh tipk na tipkovnici, in nadležnimi oglasi.
Lažna analiza groženj je žrtve prevare obvestila, da so njihovi računalniki dobesedno prepredeni z najrazličnejšimi virusi. Obveščeni so bili tudi, da se je njihova protivirusna zaščita ponudnika AVG iztekla, pa čeprav je morda sploh nimajo nameščene.
Ponujena je rešitev – nakup protivirusne programske opreme AVG ali Norton. Če uporabnik ponudbo sprejme, je preusmerjen na resnično spletno stran podjetij AVG ali Norton, kjer lahko nato dejansko kupi legitimno protivirusno programsko opremo.
Kje je torej goljufija?
Podrobnost, ki je zelo pomembna, je povezava, prek katere je uporabnik prišel do spletne strani ponudnikov protivirusnih rešitev AVG ali Norton. Gre namreč za tako imenovano partnersko oziroma člansko povezavo, katere lastnik je posameznik oziroma združba goljufov, ki je na Facebooku delila objave o smrti teniške igralke.
Z rdečo je obkrožena srž goljufije – partnerska povezava, ki svojemu lastniku omogoča prejemanje provizij ob nakupih licenčne protivirusne zaščite.
Če uporabnik ali uporabnica spleta protivirusni program nato res kupi prek partnerske povezave, bo lastnik povezave ob prodaji programske opreme prejel provizijo. Ta je lahko tudi relativno visoka – AVG, na primer, partnerjem ponuja tudi do 35-odstotne provizije, če stranke protivirusne programe ali druga orodja kupijo prek njihovih povezav.
Uporabnik, ki morda že uporablja protivirusno programsko opremo drugega razvijalca ali pa se zanaša na privzeto zaščito, kot je Windows Defender v operacijskem sistemu Windows, bo z nakupom še enega protivirusnega programa, ki ga potrebuje, tako oškodovan za od več deset do celo več sto evrov v primeru sklenitve letne obnavljajoče se naročnine za pravico do uporabe licenčne protivirusne zaščite.
