Sobota, 8. 1. 2022, 21.03
2 leti
Moč Čeferinov: rešeni narkodilerji, na Tarči pa Kangler
Kriminalist Sebastjan P. je odložil telefon, ko smo poskušali preveriti, ali je res kupil nepremičnino od člana Kavaškega klana Drejca Kovača, ki so ga na Hrvaškem aretirali pred novim letom. Kovač je že prej ubežal aretaciji, najbrž zato, ker je uslužbenka specializiranega državnega tožilstva Tanja T. trgovce z drogami obveščala, kaj se jim obeta. Kovača sumijo tudi umora. Ali so informacije odtekale tudi iz policije, še ni jasno. Dogajanje je nadgradnja nenavadne odločitve vrhovnega sodišča, ki je pred novim letom razveljavilo zaporne kazni Draganu Tošiću in drugim balkanskim bojevnikom ter zahtevalo ponovno sojenje. Posle nekaj časa zaprtih balkanskih bojevnikov je prevzel Kavaški klan, ki tudi ni brez povezav z "organi oblasti".
Kriminalist Sebastjan, katerega nakup nepremičnine zdaj po neuradnih podatkih preverja policija, je v času vlade Mira Cerarja prejel 15 tisoč evrov za pomoč Srbiji z nasveti, kako se boriti proti organiziranemu kriminalu.
V Srbiji ni veliko drugače kot v Sloveniji. Šefa balkanskih bojevnikov Darka Šarića tam vrhovni sodniki niso izpustili na prostost z razveljavitvijo sodb, v Srbiji še niti obsojen ni.
Šarič v priporu doma, Đoković v Avstraliji
V Srbiji sodniki tudi niso ocenili, da jim nek kriminalist ni dovolj pojasnil, kako je prišel do Šaričeve telefonske številke. S to razlago, da bi naj šlo zaradi tega za nezakonit nadzor, je večina v senatu, ki ga je vodil Branko Masleša, v Sloveniji izpustila na prostost Dragana Tošića in njegove kokainske "soborce". Sodnica Barbara Zobec je bila ostro proti.
So pa Šariča v Srbiji medtem prestavili v hišni pripor, kjer je pričakal pravoslavni božič, ob katerem državljanom redno vošči nekdanja novinarka TVS, danes pa predsednica SD Tanja Fajon. Letos, ko bodo volivci iz teh krajev za vse stranke še prav posebej pomembni, je to storila tako:
Vesel božič želim vsem pravoslanim vernikom.
— Tanja Fajon (@tfajon) January 6, 2022
Đoković ni bil priprt. Kadarkoli bi lahko Avstralijo zapustil. A bi s tem zapravil priložnost za še eno veliko teniško lovoriko. Ob pravoslavnem božiču je bil Šarić doma, njegovi pajdaši v Sloveniji, ki so kokain, ki ga je uvažal iz Latinske Amerike, preprodajali po Sloveniji, Italiji in Evropi, so bili na prostosti, prvega teniškega igralca sveta Srba Novaka Đokovića pa so zadržali na letališču v Avstraliji, ker se ni cepil. Šarić in Đoković nista bila v povsem enakem položaju. Đoković ni bil priprt. Kadarkoli bi lahko Avstralijo zapustil. A bi s tem zapravil priložnost za še eno veliko teniško lovoriko.
Da ni le v Srbiji pestro, pa so pri nas poskrbeli novinarji Tarče. Razkrili so nam, da bi naj bil pravni primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja enak balkanskim bojevnikom in primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Z Novakom Đokovićem ga niso primerjali. Kanglerju so po množici montiranih kazenskih procesov z leve preprečili, da bi po izvolitvi prevzel sedež državnega svetnika, kar je kot zlorabo oblasti razveljavilo ustavno sodišče. Pozneje so mu svetniški mandat s pomočjo sodnikov v Mariboru, ki so Kanglerja ravno prav obsodili, odvzeli. Sodba je bila razveljavljena, mandat pa ni bil vrnjen. Kangler nekaj skupnega z balkanskimi bojevniki in Zoranom Jankovićem ima: v vseh primerih je pomagala odvetniška pisarna Čeferin.
Tarča ta teden ni bila slučaj. Smo v času pred volitvami. Kangler je predsednik stranke.
Če je to kaznivo, bi moral biti v zaporu tudi Milan Kučan
Sodbe proti Kanglerju niso bile razveljavljene, ker policist sodišču ne bi znal pojasniti, kako je prišel do telefonske številke Kanglerja. Veliko večja stvar je v ozadju, ki so jo pa novinarji Tarče skrili. To kar naprej počnejo. Nekoč so, da spomnimo, prikrili, da je njihov neodvisni strokovnjak za nabave respiratorjev vlade Janeza Janše Rihard Knafelj pomagal pisati predvolilni program za LMŠ Marjana Šarca.
Tokrat so pozabili na dilemo, ali je sodnik Janez Žirovnik, ki je serijsko podpisoval naloge za prisluškovanje in druge "tajne ukrepe" proti Kanglerju, delal za tajno politično policijo prejšnjega režima, povedali pa niso niti, da je bila žena tega sodnika obveščevalca, po nastanku Slovenije je bil tudi v vrhu Sove, Cvetka Žirovnik zaposlena na RTV Slovenija. Kot pomočnica generalnega direktorja za organizacijo, kadre in izobraževanje. Kot se je "neodvisni" sodnik Žirovnik pojavljal na političnih prireditvah, denimo na slavju župana Maribora Saša Arsenoviča, ko je ta premagal Kanglerja, se je tudi njegova žena poskušala v politiki. Denimo kot kandidatka Virantove Državljanske liste. A je na volitvah propadla.
Prikrivanje pomembnih dejstev je v času pred volitvami zanimiv način poročanja. Kanglerja tudi niso preganjali z nekaj deset postopki pred sodiščem, ki so vsi propadli, ker bi preprodajal droge ali koga ubil, za kar gre v primeru trgovcev z mamili. Njegov največjih greh, zaradi katerega je bil krajši čas obsojen in so mu zaradi tega odvzeli mandat državnega svetnika, je bil, ker je občina profitno stanovanje dodelila vedeževalki Karin Ježovita. Ni ga dodelil župan osebno. Če je to kaznivo, bi moral biti v zaporu že desetletja Milan Kučan in večji del politične elite države. Še v prejšnjem sistemu so zaradi dela za zvezo komunistov dodelil tisoče službenih stanovanj vsem živim kadrom. Tudi novinarskim. Tudi z RTVS. Neprofitnih. In ne profitnih, kar je dobila Ježovita. Tudi Kučan sam je dobil službeno stanovanje in ga pozneje odkupil po Jazbinškovem zakonu za drobiž. To ni bilo in ni kaznivo dejanje. Tega niso v Tarči niti omenjali. Ni bilo v navodilih.
Primerjava, ki so jo naredili z Jankovićem, pa je tudi potegavščina. Pri Jankoviću so po opozorilu sodnice Mojce Kocjančič, nekdanje žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja, za župana nerodne posnetke uničili, še preden se je sodni postopek sploh začel. Pri Kanglerju jih v povsem enakem položaju niso uničili. Vsebina pa je bil uporabljena za diskreditacijo in spodbujanje ljudskih vstaj. Dobili so jo politični aktivisti in mediji, kot to pač počnejo tajne politične policije, uporabljali so jo tudi v tokratni Tarči. V sodnem postopku pa so del teh posnetkov tudi javno predvajali. Kangler je na teh posnetkih sicer preklinjal in še vse mogoče, se pa ni dogovarjal za seks za službo, seks za stanovanje ali kaj takega.
Ljubljanski župan Zoran Janković in šef Dela Stojan Petrič Gotovo pa je bilo lansko leto velik uspeh za odvetniško pisarno Čeferin, ki je branila balkanske bojevnike, nekaj časa pa tudi Kanglerja. Branijo pa še vedno Zorana Jankovića. Aleksandra Čeferina je časopis Delo, ki ga vodi Kolektorjev Stojan Petrič, razglasil celo za osebnost leta. Ob nagradi niso omenjali dosežkov odvetniške pisarne, ki ji je uspelo iz zapora spraviti Tošića, in dejstva, da jih najdemo že skoraj v vseh vejah oblasti, le v politiki še ne. Z Rokom Čeferinom so na ustavnem sodišču, Marko Bošnjak, ki je branil Kanglerja, je na evropskem sodišču, Katjuša Čeferin, žena Roka Čeferina, je namestnica vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, s Primožem Gorkičem, ki je s pravnim mnenjem že na prvi stopnji tej odvetniški pisarni pomagal doseči oprostilno sodbo za Tošića, pa imajo tudi zastopnika na vrhovnem sodišču. Na kazenskem oddelku pri Branku Masleši. Da so ga tja spravili, je moral državni zbor na zahtevo sodnega sveta ponavljati glasovanje. Prvič so se v Levici Luke Meseca namreč zmotili in Gorkiča, ki ni imel dneva izkušenj s sojenjem, niso podprli za vrhovnega sodnika. Da so ga drugič podprli tudi Mesečevi, kaže moč Čeferinov na levi.
Ali bodo v volilnem letu Čeferini poskusili še do politične oblasti, še ne vemo. Volitve, kar trojne, še niso razpisane. Stojan Petrič in Kučan, ki se je iz običajnega ozadja postavil v prve vrste, da bi svoj blok vrnil na oblast, bosta zanesljivo pomagala. Kučan v prvih vrstah kaže, da je panika po izgubi oblasti zaradi rezultata prejšnjih volitev velika in da se lahko zgodi še vse mogoče.
Smrt Sodnika
Ta teden pa je bil, če sem na koncu lahko oseben, tudi žalosten. Izvedeli smo, da je tik pred novim letom umrl vrhovni sodnik in desetletja predsednik državne volilne komisije Anton Gašper Frantar. Bil je velik in pošten človek, ki je verjel v znanje in stroko in tudi v pomen svobodnega tiska in obveščenosti javnosti. V času volitev in tudi sicer.
Kot vrhovni sodnik je podpisal sodbo, da so bile novinarju TVS Tomažu Rancu kratene pravice, ker je kriminalist Drago Kos nezakonito pridobil izpise prometa njegovega mobitela v aferi Vič Holmec. Tudi če bi sodnik to dovolil, bi bilo nezakonito, je pisalo v sodbi, ki je pomembna za vse novinarje, ki preverjajo zlorabe oblasti. Preprečil pa je tudi, da bi vam bilo na straneh državne volilne komisije prikrito, kdo je kandidiral na prejšnjih volitvah, kar je poskušala doseči informacijska pooblaščenka. Čisto mu sicer ni uspelo ustaviti "pooblaščenke".
Bil je sodnik, kakršnih bi ta država potrebovala več, da bi ustavili goljufe in mafijce. Tiste prave in ne tiste, ki jih za preusmerjanje pozornosti pred volitvami ponujajo različne Tarče.
227