Tomaž Ambrožič: Svet nogometa se obrača na glavo

Naftni denar se že dolgo preliva v evropski nogomet. Sponzorsko in tudi lastniško. Neusahljivim virom finančne moči na Arabskem polotoku sicer vse pomembnejša vloga v evropskem nogometu očitno ni dovolj. Neprestano omejevanje porabe denarja, ki jo morajo upoštevati klubi pod okriljem Uefe in evropskih lig, ter "tiho" nasprotovanje javnosti novim napovedanim lastniškim prevzemom sta pripeljala do odločitve, ki bo dolgoročno pustila sledi.

Savdski "Public Investment found" s svojo ligo

"Saudi Professional League" je preprost odgovor savdskega prestolonaslednika Mohameda Bin Salmana, ki je tako kot že mnogi pred njim spoznal vpliv in prestiž, ki ga omogoča nogomet. Podobnim poskusom državno usmerjenih "nogometnih projektov" smo bili že priča v Rusiji in na Kitajskem. Tudi v klube teh dveh držav so z ogromnimi pogodbami zvabili številne zvezdnike, ki so pred tem navduševali na evropskih zelenicah. 

Prav Cristiano Ronaldo je bil prvi, ki se je odločil zapluti v novo smer, s tem pa je odprl pot številnim drugim nogometašem, ki niso bili nujno v letih zaključevanja svojih karier. Ronaldu, ki velja za "influencerja" z največjim številom sledilcev na družbenih omrežjih, so razumljivo najprej sledili nogometaši, ki so lahko čez noč podvojili, potrojili ali celo še bolj povečali svoje letne pogodbe.

Savdski eksperiment se zdi bistveno močnejši in zagotovo ne bo ostalo zgolj pri "enem poletju". Več kot očitno je tudi, da ne bo ostalo samo pri nogometu in ne samo pri Savdski Arabiji. Tej je letos z močnimi finančnimi vložki že uspelo v celoti prevzeti svet golfa. Savdski "Public Investment Fund" (PIF), ki spada med največje tovrstne sklade in katerega vrednost ocenjujejo na 700 milijard dolarjev, se pripravlja na ustanovitev posebne samostojne divizije, ki bo v celoti namenjena izključno investicijam v šport.

Eden najpomembnejših svetovnih nogometnih zvezdnikov Cristiano Ronaldo se je v začetku leta pridružil savdskemu klubu Al Nasr za 200 milijonov evrov na leto, kar je najvišja plača v zgodovini nogometa. Foto: Reuters Kritike, da gre pri vsem tem za tako imenovani sportswashing, nikogar ne ustavljajo. Četudi je jasno, da je šport idealna platforma, da se država v očeh globalne javnosti pokaže kot drugačna od siceršnje percepcije, je to nekaj, za kar si prizadevajo prav vse države. Savdska Arabija pri tem ni nobena izjema, le bistveno več denarja imajo na voljo. Imajo pa tudi zelo jasno dolgoročno strategijo, ki jo ves čas predstavljajo v javnosti, in s tem na svoj način tudi krepijo svojo kredibilnost.

Sklad PIF se odkrito spogleduje tudi s finančnim vstopom v svet profesionalnega tenisa skozi organizaciji ATP in WTA. Združeni arabski emirati in Bahrajn, ki sta relativna palčka v primerjavi s Savdsko Arabijo, sta več kot očitno vzbudila apetite še po vstopu v svet kolesarstva. Formula 1 postaja vse bolj odvisna od sponzorskih pogodb podjetij iz Savdske Arabije, Arabski polotok pa gosti že tri dirke v koledarju svetovnega prvenstva. Tukaj so še največji boksarski dogodki, da seveda ne govorimo o željah po kandidaturah za največje športne dogodke, kot so olimpijske igre in spet tudi svetovno prvenstvo v nogometu.

Finančni viri, ki nimajo omejitev,  pa niso edini adut zalivskih držav. Večina odločevalcev v kraljevih družinah po Arabskem polotoku si je znanje nabirala na najboljših univerzah po svetu. Že dolgo z denarjem ne ravnajo več naivno. Tako kot na igrišču si lahko tudi v pisarnah ter na ključnih pozicijah privoščijo najboljše strokovnjake.

Tako so ključne pozicije pri oblikovanju marketinškega produkta "Saudi Pro League" prevzeli posamezniki iz ene najmočnejših športnomarketinških agencij na svetu IMG in brez dvoma bomo posnetke s tekem savdskega prvenstva že v kratkem redno lahko spremljali tudi na svojih televizijah. Dejstvo, da se je PIF odločil pod svoje okrilje vzeti štiri največje klube in da namerava okrog njih graditi zgodbo, ki želi konkurirati najmočnejšim ligam, priča o tem, da ne gre za naivno razmetavanje z denarjem.

Bo nov format svetovnega klubskega prvenstva premešal karte?

Nogomet se je resda rodil v Evropi, ki ima skupaj z Južno Ameriko tudi globalni primat. Poskusi, da bi klub s katere druge celine ogrozil njuno pozicijo, so bili do zdaj vedno neuspešni. Tudi zato je bilo svetovno klubsko nogometno prvenstvo, ki ga je Fifa organizirala v okviru mini turnirja najboljših ekip iz vsake kontinentalne federacije, skoraj vedno v znamenju finalnega obračuna najboljšega kluba tiste sezone v Evropi in Južni Ameriki.

Predsednik mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino. Foto: Reuters Očitno je bila zaradi tega precej nesrečna tudi Fifa, ki se je odločila, da bo leta 2025 na sporedu svetovno klubsko prvenstvo s kar 32 klubi. Nov format je očitno spodbudil razmišljanje pri tistih, ki verjamejo, da se da z denarjem kupiti tudi uspeh, da je to morda priložnost za njih. Čez noč sestaviti ekipo za milijardo dolarjev je v Evropi kljub vsemu praktično nemogoče in prav zato si je PIF omislil ligo, kjer jim nihče ne bo gledal pod prste.

S tem so si razumljivo nakopali nejevoljo evropskih klubov, ki se vedno bolj zavedajo smiselnosti omejitev, ki jih uvaja finančni fair-play. Z neracionalnim trošenjem denarja klubov v Savdski Arabiji se bo slej kot prej morala začeti ukvarjati tudi Fifa, ki vsaj za zdaj nogometni "boom" na Arabskem polotoku spremlja s precejšnjo naklonjenostjo. Nov format svetovnega klubskega prvenstva bo premierno luč ugledal leta 2025 v ZDA, kar bo generalka za svetovno nogometno prvenstvo leto dni kasneje.

Nogometno evolucijo v ZDA gradijo na drugačnih temeljih

In prav Združene države Amerike so naslednje, ki si prizadevajo Evropi odvzeti košček nogometne "slave". Čeprav ameriški pristop k upravljanju športa in športnih klubov v Evropi ni naletel na veliko simpatij, pa na ameriških tleh odlično deluje. Zagotovo premore več inovativnosti kot pristop, ki ga lahko opazujemo na Arabskem polotoku. To je očitno tudi prepričalo najboljšega nogometaša na svetu ta hip Lionela Messija, ki je zavrnil doslej finančno najbolj ekstremno ponudbo kluba Al Hilal iz Savdske Arabije ter se raje preselil v Miami.

Številni so ocenili, da je Messi dal prednost nogometu pred denarjem,  a resnica je v tem, da je dolgoročno gledano Messi na koncu izbral tudi finančno boljšo ponudbo. Ta se skriva v številnih licenčnih pogodbah ne samo kluba Inter Miami, pač pa celotne ameriške lige MLS, kjer bo Messi prejel odstotek od prodaje prav vsakega kosa navijaških artiklov kateregakoli kluba MLS in tudi od vsake plačane TV-naročnine za ogled tekem lige MLS na Apple TV.

Ameriška profesionalna nogometna liga oz. MLS (Major League Soccer) je prva nogometna liga, ki se je odločila svoje medijske pravice tržiti po modelu neposrednega globalnega trženja naročnin, kot ga na primer poznamo pri Netflixu ali HBO. Če se bo ameriški eksperiment pokazal kot uspešen, ga bodo brez dvoma hitro začele posnemati tudi najmočnejše evropske lige.

Najzanimivejši del ponudbe, ki je prepričala Messija, pa se skriva v možnosti, da bo lahko na podoben način, kot je bilo to omogočeno Davidu Backhamu, kupil franšizo kluba MLS. Beckham je to izkoristil leta 2013, ko je kupil franšizo za 25 milijonov ameriških dolarjev, kot mu je bilo zagotovljeno v pogodbi ob prestopu h klubu LA Galaxy. Še pred prihodom Messija je bila vrednost kluba Inter Miami že 600 milijonov dolarjev, danes pa je že vsaj še enkrat večja. Messi je znal pogledati ne samo za dve ali tri leta naprej, pač pa tudi deset in več let v prihodnost.

Argentinski nogometni bog Lionel Messi se je letos preselil v Miami v ZDA. Foto: Guliverimage

Moč : Kreativnost

Rivalstvo dveh najboljših nogometašev zadnjega obdobja Messija in Ronalda se je sedaj iz igrišč in boja za lovorike v Ligi prvakov preselilo na povsem drugo raven. Več kot očitno je, da imata še vedno izjemen vpliv na vse kar se dogaja v nogometu in v bodoče bosta očitno še bolj kot na igrišču vplivna v nogometno investicijskih krogih. Njune najbolj prepoznavne vrline - moč in izvedba, ki simbolizirata Ronalda, ter izjemna kreativnost, ki je zaščitni znak Messija, so v ospredju tudi obeh pristopov pri spreminjanju nogometnega zemljevida.

In kakšna bo prihodnost nogometa, posledično pa tudi drugih športov?

Vsaj na najvišji ravni se žal poslavljamo od nogometne romantike. Nogomet je postal premočan, da bi si ga lahko lastili samo v Evropi. Nogomet je postal to, kar je, tudi zato, ker je iz Evrope nogometno evforijo izvozil najprej v Južno Ameriko, potem pa še Severno Ameriko, Azijo, Arabski polotok, Afriko ...

130 in več let nogometne tradicije je nekaj, kar se drugi zdaj trudijo nadoknaditi. Četudi nam to ni povsem všeč, pa jim težko odrekamo pravico do posnemanja nečesa, kar nam hkrati zavidajo. A vseeno se tradicije in strasti ne da kupiti oz. umetno zgraditi. Ta se gradi iz generacije v generacijo in prav zato bo evropski nogomet v prihodnje še bolj drugačen od nogometa, ki ga bomo spremljali  drugod po svetu.

Ali bo še naprej tudi tako dominanten, pa zagotovo ne bo odvisno zgolj od denarja.

Siolov kolumnist Tomaž Ambrožič Foto: Siol.net