Dve leti in pol zapora za Jureta J. Cekuto in Sama Kovačiča

Takšno kazen je predlagala tudi tožilka, sodnica pa ji je sledila z razlago, da je šlo za direkten naklep in veliko premoženjsko korist v vrednosti 347.604 evre davka. Davek je sicer družba plačala, vendar le zato, ker je bil poplačana s pobotom. Po mnenju sodnice je zagovor obtoženih nelogičen, kar je ovrglo tudi današnje pričanje izvedenke finančne stroke Marije Arko. Ne Cekuta ne Kovačič ob izreku sodbe nista bila v dvorani.

In za kaj pravzaprav gre? Kot pravi Cekuta, je šlo za igro, ki se je končala ob kozarcu vina. Ko je bil Kovačič ob neki priložnosti pri njemu doma, je padla beseda o tem, da bi mu Cekuta prodal 3.000 svojih grafik, ob tej priložnosti pa naj bi nastali trije računi z datumom februar in marec 2005. Cekuta je rekel, da naj bi šlo za vzorec računa, na vprašanje, zakaj so računi vendarle podpisani, je pojasnil, da se mu ni zdelo, da bi počel kaj nezakonitega. Da računi naj ne bi šli v promet, je 6. maja 2005 pisno obvestil tudi davčni urad.

Kovačič: Davek je bil plačan, čeprav posel sploh ni bil sklenjen Samo Kovačič je v svojem zagovoru pojasnil, da v obtožbi nič ne drži: "Davek je bil odveden in plačan, čeprav posel ni bil izpeljan. Zato je davkarija dolžna meni." Povedal je, da bi kupljene slike v vrednosti takratne milijarde tolarjev na banki zastavil za projekt oziroma odobritev posojila, a posla v resnici nikoli ni bilo. Čeprav je bil posel storniran, pa je davčni urad postopek vodil naprej, saj je družba Adamus ta nakup zabeležila tudi v poslovnih knjigah. Po Kovačičevih besedah zato, ker naj bi pogodba določala trimesečni plačilni rok.

"Potem pa smo odstopili od nakupa, saj nas je davčni urad opozoril, da Cekuta davka ni odvedel in prijavil, DU pa je davek že odvedel," je razlagal Kovačič.

Če ni bilo posla, ne bi smel zahtevati znižanja davčne obveznosti Sodna izvedenka Marija Arko, za katero sta zagovornika obtoženih sicer zahtevala izločitev, ker je bila do leta 1992 direktorica DU Maribor in zato pristranska, je ovrgla njuna zagovora. "Adamus Holding je prejel tri račune v vrednosti 980 milijonov tolarjev brez DDV, na računih pa je bil obračunan DDV v višini 8,5 odstotka, 83 milijonov 300 tisoč tolarjev oziroma slabih 350 tisoč evrov," je danes pojasnjevala izvedenka.

Takrat Cekuta ni bil zavezanec za DDV, zato tega davka ne bi smel obračunati v računu, je prepričana izvedenka. Dodala je še, da je Adamus, zavezanec za DDV, v svoje poslovne knjige vknjižil prejete račune in izkazal vstopni DDV ter ga odbil od svoje davčne obveznosti, zato je bilo izkazano, kot da je bil posel izpeljan. "Za ta znesek je zahteval znižanje svoje davčne obveznosti, pri tem pa ni preverjal, ali je izdajatelj računa zavezanec za DDV, kar bi moral storiti," je pojasnila Arkova.

Poudarila je, da če posel ni bil sklenjen, ne bi smel zahtevati znižanja davčne obveznosti, na vprašanja strank pa je pojasnila, "da navidezni posli ne vplivajo na obdavčitev".

Sodnica je odločila tudi, da mora Cekuta plačati stroške postopka, medtem ko jih za Kovačiča, ki je brezposeln, saj je njegovo podjetje v stečaju, krije država. Sodba še ni pravnomočna.